Kolumna / Bernard Nežmah: Pišmeuh

V intervjuju za časnik "Dnevnik" je premier Janez Drnovšek razkril najnovejši pogled na svojo predsedniško kandidaturo: "Lahko pridem v položaj, ko bom ocenil, da kandidatura za predsednika ni možna." Medtem ko so preostali kandidati izrekli svoj gromki da, je predsednik vlade napravil že cel krog: jeseni - morda, pozimi - ne, pomladi - lahko da, zgodaj poleti - da, sredi poletja - morda ne, tako da manjka samo še jesenski - ne.

Aktualni državni predsednik pa iz tedna v teden zaostruje svojo politiko do vlade. Potem ko sta že pred leti parlament in vlada zavzela stališče, da so dolgovi poslovalnic "Ljubljanske banke" po drugih ex-državah Jugoslavije stvar nasledstvenih pogajanj, je predsednik Milan Kučan objavil javni apel, da bi bilo koristno poiskati način za povrnitev denarjev bosanskih varčevalcev LB.

Predsednik države je torej v direktnem sporu s politiko vlade. In reakcija vlade? Je protestirala zoper vmešavanje v vladne posle? - Nič, ne bev ne mev.

Predsednik Kučan je bil doslej znan, da javno ni nasprotoval politiki Drnovškovega kabineta. Resda je izrekel nekaj zadržanih stavkov o protokolarnem letalu, toda nikoli ni poslal v javnost jasnega mnenja, da je potratno kupovati prestižni avion za več kot 20 milijonov dolarjev.

A njegov sedanji angažman je nenačelen. Podobne skrbi kot za bosanske vlagatelje v LB ni pokazal za varčevalce propadlih bank in hranilnic na Slovenskem. Nobenega njegovega poziva ni bilo, da naj vlada pomaga revnejšim varčevalcem propadle banke "Les" in hranilnice v Kranju.

Po drugi strani pa je situacija tudi sistemsko vprašljiva. Stara LB ima dolgove do varčevalcev v Bosni, njena naslednica NLB s temi dolgovi nima nič, še več, postaja zasebna banka, ki bo v nekaj letih v lastništvu belgijske bančne skupine, plačnik njenih dolgov pa bo državni proračun oz. vsi davkoplačevalci. -???

Od države bi človek pričakoval, da ni diskriminatorna do nacionalnih podjetij. Njen predsednik "Urada za varstvo konkurence" Andrej Plahutnik je sredi tedna izdal odločbo, s katero je "Pivovarni Laško" prepovedal upravljalske pravice z delnicami "Pivovarne Union". A že naslednji dan se je premislil, in ji vrnil dobro polovico - 24 % glasovalnih pravic.

Mož, ki naj bi odločno bdel nad zlorabami monopolov, je primer cagavega cincarja, ki pa ima za povrh še posebno lastnost, da se v dilemi tuja korporacija vs. domača pivovarna vedno odloča v prid belgijske multinacionalke.

V "Odmevih" na TV SLO je celo prostodušno povedal, da bo o vsej zadevi razmišljal še mesece dolgo, tja v krepko jesen. Kot da že od lanskega decembra naprej ne bi bila tekma za prevzem Uniona na dlani???!!!! Kaj je počel intelektualni trust "Urada za varstvo konkurence" preteklih sedem mesecev?

Negotovo obnašanje uradovega predsednika Plahutnika kaže na to, da ne on ne njegov urad ne odločata samostojno, da očitno plašno čakata na višje komande iz Drnovškove vlade.

Kar pomeni, da aktualna slovenska vlada ne dopušča uradom in drugim institucijam - ki jim sama postavlja vodstvo -, da bi delovali profesionalno samostojno in neodvisno od nje.

Tako lahko gledamo komedijo odstavljanja direktorice "Zavarovalnice Triglav" gospe Nade Klemenčič. Potem ko sta "Agencija za zavarovalniški nadzor" in njen direktor Jurij Gorišek izdala neprizivno in dokončno odločbo, s katero nalagata nadzornemu svetu (NS) zavarovalnice, da direktorico nemudoma odstavi, mu zagrozi z odvzemom licence za zavarovalniške posle, pa se (NS) obnaša, kot da je urad svetovalni organ, s katerim lahko baranta. Tako predsednik NS Milan Marolt ne vzame odločbe kot zakonske volje, ki jo mora spoštovati, temveč sporoča, da morajo najprej ugotoviti, če ne gre le za nesporazum, potem pa bodo poiskali konstruktivno rešitev.

Si predstavljate, da bi obtoženega sodnik obsodil na zaporno kazen, ta pa bi začel: Gospod sodnik, mislim, da gre za nesporazum, kaj če ne bi poiskala bolj konstruktivnega izhoda??????????????

Očitna strategija Drnovškove vlade je držati urade in agencije kot svoje instrumente, kar ima seveda za posledico, da ti ne morejo nastopati odločno in kredibilno (Plahutnik), ali pa jih ne jemljejo resno (Gorišek). Ko pa se pojavi direktor urada, ki deluje odločno, celo tako samostojno, da se upre politiki ministra, kot je storil predsednik "Urada za jedrsko varnost" Milan Gregorič, takrat takega profesionalca preprosto odstavijo; ker da je v kolektivu povzročal slabe medčloveške odnose, kot pravi njegov rabelj in minister Janez Kopač.

Slovenska posebnost je neprizadetost ljudstva. Kot da je spor med Gregoričem, ki zahteva gradnjo skladišča za nizkojedrske odpadke, ki bi preživelo petsto let, in ignorantnim Kopačem le njun zasebni špetir? Kot da se to ljudi ne tiče??? Nikjer protestov zoper ministra: ne v krajih okoli Žirovskega vrha ne v Krškem. Celo novonastajajoča "Stranka ekoloških gibanj" na promotivni tiskovni konferenci pripoveduje o visokem poslanstvu okoljevarstveništva, ne izreče in še manj izvede pa akcije zoper nonašalantno politiko vlade LDS-ZLSD-SLS-Desus.

Ko so v ZDA sklenili skladiščiti jedrske odpadke pod gorovjem 150 kilometrov stran od Las Vegasa, so ameriški politični komentatroji povzeli, da se je predsednik Bush odpovedal glasovom Nevade na naslednjih volitvah.

Za Američane je vladna odločitev za uskladiščenje jedrskih odpadkov pred njihovimi vrati politično vprašanje, za Slovence pa je odločitev vlade, da pusti skladišča jedrskih odpadkov v mestih in blizu naselij, stvar ... vrag vedi česa, a politike zagotovo ne.