Viharji jeze

Potem ko ljubljanska županja Danica Simšič (ZLSD) ni izpolnila nobene izmed zahtev opozicije po razčiščenju katastrofalnega nakupa in prodaje SIB banke, je združena opozicija zahtevala njen odstop; vsi razen svetnika Sama Kuščerja (Rad imam Ljubljano) pa tudi razpustitev mestnega sveta in predčasne volitve.

Bolj kot ostrost zahteve, ki za svoj uspeh potrebuje tudi glasove osi LDS-ZLSD, bije v oči doslej še ne videna opozicijska enotnost. Da nova županja ščiti vpletene, se strinjajo celo stranke, ki na državni ravni med seboj skorajda ne komunicirajo. Isti pogled delijo tako svetniki Nove Slovenije in Slovenske demokratske stranke kot Slovenske nacionalne stranke, svetnika Slovenske ljudske stranke in svetnik Stranke mladih Slovenije, in vse zunaj parlamentarne stranke in liste: Rad imam Ljubljano, Lista za čisto vodo, Ljubljana moje mesto in Zeleni.

Mestna španovija LDS-ZLSD pod vodstvom Danice Simšič je uspela združiti nezdružljive!!! Medtem ko falanga okoli mestne vlade jemlje nekaj milijardne izgube denarja meščanov kot nepomembni knjigovodski podatek, postavlja opozicija rabote ob SIB banki kot osrednjo politično vprašanje. Pri čemer smo doživeli izkristaliziranje lika mestne županje. V lanskem predvolilnem finalu sta si stali nasproti: Vika Potočnik, kot utelešenje politične nomenklature, in Danica Simšič, kot kandidatka s posluhom za običajnega človeka, ki je samosvoja figura in ne kolesce v strankarskem stroju. Po slabem letu lahko v novi županji vidimo le poceni karieristko, ki je pač poslušna vladajoči večini.

Pravzaprav naravna pot političarke, ki je bila protagonistka in predsednica Demokratske stranke, po parlamentarnem polomu stranke pa ni ostala v stranki, ampak je raje prestopila v bolj perspektivno Združeno listo.

Katero izmed znanih ljubljanskih restavracij so v zadnjem desetletju največkrat temeljito obnovili? Mikijev Pen klub ali katero izmed "Konzumovih" gostiln? Nak, največ denarja je bilo vloženo v prenove Pahorjeve parlamentarne restavracije, v kateri se po smešno nizkih cenah (menu po 700 -900 tolarjev) mastijo in sladkajo poslanci.

Redka aroganca. Medtem ko dežujejo zahteve po zakonskem skrajšanju odpovednih rokov in zniževanju zneskov za jubilejne nagrade zaposlenim, ima odlično plačana profesija še subvencionirano prehrano. Toda, tu še bolj kot anemičnost množic preseneča molk gostilničarjev in lastnikov restavracij. Nič jih ne moti izguba 90 odličnih klientov, ki namesto da bi kosili pri njih, obedujejo v restavraciji zaprtega tipa, ki je financirana iz državnega budžeta!??

Najbolj odlična vest je bila vsekakor objava, da je bila aretirana druščina, osumljena za brutalni napad na novinarja Mira Petka. Še bolj blagodejno sta se morala počutiti prvi direktor policije in prva tožilka, ko sta po dveh letih kritičnih pogledov na njuno delo poročala o že skoraj neverjetnem uspehu svojih služb. Toda, poleg zadovoljstva sta Marko Pogorevc in Zdenka Cerar izrazila obilo nejevolje. - Na kriminalno podzemlje, ki je bestialno preteplo novinarskega profesionalca? Ne, največ jeze sta usmerila na medije, ki da so bili takorekoč največja ovira za uspešnost preiskave. -!????????

Ko bi ne bilo medijev, bi midva že zdavnaj obračunala s kriminalci! Še bolj radikalen je bil slovenjgraški policijski direktor Srečko Krope, ki je nonšalantno diskvalificiral kritično novinarstvo s citatom: le čevlje sodi naj kopitar! To je sicer spodbudno, da policijski poveljnik iz rokava stresa poezijo 19. stoletja, toda njegova poanta ima v sebi šokantno podobnost. Novinarji naj ne presojajo policijskega dela!, je na las podobna izjavam koroškega poslovneža Janka Zakršnika in predsednika nadzornega sveta Večera bankirja Jožeta Glogovška zadevajoč trgovsko in finančno poslovanje. Spada namreč v tisto miselno atmosfero, ki jo pri njihovih dejavnostih najbolj moti prav novinarski vpogled.

Sanjsko uspešna se tokrat kaže švedska policija, ki je ekspresno aretirala domnevnega morilca zunanje ministrice Anne Lindh. Slovenski mediji in politiki so radi ponavljali švedsko grozo, da je ministrica hodila naokoli brez varnostnika. Toda, to je eden nordijskih eksemplarjev demokratičnosti politikov. Pred poldrugim desetletjem je pod kroglo obležal tudi tedanji premier Olaf Palme, ko se je lagodno vračal iz kina. Vendar pa ta tragedija ni potegnila zahteve po strogem varstvu politikov, po njihovi izvzetosti iz družbe. V veljavi je ostala druga perspektiva, da politiki delijo življenje s svojimi državljani, da so navsezadnje tako kot sleherniki tudi oni kdaj žrtev pouličnega nasilja. Kako naj politik razume bivanje sodržavljana, če pa ne živita v istem okolju?

Švedski volilci so na referendumu za vključitev v evro izrekli večinski nej! Odločitev, ki je opažena le mehanično površinsko. Sporočilo glasovalcev v eni najbolj razvitih držav je, da za njih prihodnost ni ena sama alternativa. Da ni najbolj "napredno" vse, kar pride iz bruseljskega vrha, da ni njihova vloga le v tem, da pritrjujejo modrosti vladajočih evropskih in domačih politikov.

Evrodemokracija je namreč vse bolj grajena po centralističnem principu, kjer odločitve sprejme najvišji gremi, ljudstvo pa jih lahko le potrdi.

V Sloveniji je dobro stoječe podjetje Alpina zaprla obrat v Primorskem kraju Col. - Ker prinaša veliko izgubo? Ne, edino tovarno v kraju ukinjajo preprosto zato, ker bodo imeli še večji dobiček, če proizvodnjo preselijo v države, kjer delavci delajo za nekajkrat nižje mezde!!!!!!!!!

Čista logika lastnikov kapitala. Tisto neverjetno pa je, da jo slovenska večina mirno in vdano sprejema pogled, da je to najbolj pametno in racionalno za vse, tudi za njih.