PAMFLET / Bernard Nežmah: Spopad vrednot

Potem ko je prejšnji predsednik Milan Kučan slovel kot ljudski predsednik, ki se je na svojih obiskovanjih vsemogočih prireditev rokoval takorekoč z vsakim Slovencem, je tudi aktualni predsednik našel izbrano lastnost. Janez Drnovšek je redni gostitelj diskusij o pomenih vrednot za prihodnost Slovenije. V svoji palači mu s tem uspeva demonstrirati primer dialoške tolerance, zakaj vabi diskutante, ki imajo celo diametralno nasprotujoča stališča. Vsak pove svoje, potem pa se brez besed razidejo. Za argumentacijsko polemiko neopazen korak, za slovensko politiko skok na Luno.

Ko človek med gosti ugleda premiera Antona Ropa, pa ne more, da se ne vpraša: kaj za vraga počne tukaj? Predsednik vlade, ki ne spoštuje niti odločb Ustavnega sodišča, zdaj vneto spoznava posamezne vrednote.

Vzemimo svetopisemsko zapoved - ne ubijaj!, ki jo za svojo vrednoto jemljejo tudi ateisti in humanisti. Če se z njo napotimo v čas po osvoboditvi od fašizma, ugotovimo, da jo posebni oddelki komunistične partije iz vrst nekdanjih partizanov niso spoštovali, ko so hladnokrvno pobili 10.000 vojnih ujetnikov.

So bili torej oni brez vrednot? Nikakor, prva vrednota jim je bila komunistična revolucija in sovraštvo do narodnih izdajalcev. Poboji kolaborantov so tako veljali kot pozitivno dejanje, ki je preglasilo apriorno prepoved - ne ubijaj! Izmed ubijanj je bilo pač dovoljeno in zaželeno ubijanje narodnih izdajalcev.

Odmislimo spornost in zapletenost pojma narodni izdajalec. Biti izdajalec pač nikoli ni častno, toda ali to že daje pravico komunističnim eksekutorjem, da na lastno pest ljudem jemljejo življenje?

V II. vojni so bili partizani in komunisti na strani zmagovalcev, med antifašisti. Je to dokončen odgovor? Nikakor, takoj po kapitulaciji nacizma se je vnel oster konflikt med Rusi in Američani. Prvi so zagovarjali načelo, da nacistične klavce postrelijo enega za drugim, drugi so zahtevali juridično smrt, se pravi ustanovitev mednarodnega sodišča. Z ustanovitvijo sodišča v Nuernbergu, ki je sodilo nemškim politikom in oficirjem, so Američani dosegli eno največjih civilizacijskih zmag. A ne le proti Stalinu in njegovim, temveč tudi proti Britancem, ki so podpirali komunistično načelo maščevanja brez sodnih postopkov; zato je britanski general Alexander tudi s tako lahkoto predal zajete domobrance Titovi vojski. Slovensko partizanstvo s povojnimi poboji tako ni dedič ameriškega, ampak angloruskega antifašizma.

A čemu sploh to vnovično obujanje časa naših očetov? Nekdanji predsednik Kučan je na poanto filozofa Hribarja o civilizacijskem zločinu povojnih pobojev, odgovoril z izničenjem, češ tudi protipartizanske čete so vršile zločine. Nedoumljivo, kot da je zdaj raison iskanje opravičila za morijo. Jasno, vsak zločin je zločin, tudi domobranski. Toda tu gre za vprašanje prepoznavanja zločinskosti kot take, česar pa tisoči Kučanov ne uvidijo.

In njihov naslednik je tudi aktualni premier. Ta resda nima opraviti z zločestim režimom, toda ravna po istem obrazcu. Ko stranke poskušajo spremeniti vsebino ustave, vsi po vrsti prisegajo, da je to temelj državnosti, najvišji akt nasploh. Da pa bi ustava ne bila le črka na papirju, skrbi Ustavno sodišče (US), ki vseskozi presoja, če kakšen izmed zakonov ali predpisov ni v skladu z ustavo. V takem primeru protiustavni zakon bodisi razveljavi, ali pa da državnemu zboru rok, v katerem mora ta poskrbeti za spremembo zakonodaje.

Poglejmo si zdaj usodo protiustavnih členov v zakonu o dohodnini, za katere je US določilo rok za korekcijo že tam leta 1999. Ministrstvo za finance, ki ga je vodil sedanji premier, je leta in leta pripravljalo nov zakon o dohodnini, ne da bi vmes uskladilo protiustavni člen. Gospodu Ropu ne gre očitati namerne malicioznosti, toda zanj je očitno sprejetje novega zakona višja vrednota kot spoštovanje Ustave. Skratka, protiustavnih členov še niso spremenili, ker jih bodo skupaj s celotnim besedilom zakona!!!???? Če vmes minejo 4 leta protiustavnega stanja, ki marsikateremu državljanu krati ustavno pravico, je to zanj pač minoren problem. Premier in pred tem financminister v polju svojih vrednot nima na samem vrhu spoštovanja ustavnosti!!!!!!!!!!!

Naslednjič bi predsednik Drnovšek lahko svoje srečanje posvetil bolj konkretni temi, problemu sistematičnega nespoštovanja ustavnih odločb pri izvršni oblasti in njenem uradništvu. In premier Rop in predsednik parlamenta Pahor bi lahko brala skupni uvodni ekspoze, v katerem bi skrb za ustavnost zvračala drug na drugega.

Ta sprevrnjena hierarhija vrednot, kot je minimaliziranje načela ne ubijaj!, se danes nadaljuje v sodobni obliki ignoriranja nekaterih ustavnih odločb, ki ugotavljajo, da država z zakoni krši ustavne pravice državljanov.

Pravi šport je sicer postala manija po spreminjanju ustave. Američani svojo jemljejo za svetinjo, saj so jo v dobrih dvesto letih komaj da kaj spremenili. Pri nas kot da še naprej živi tradicija jugokomunizma, ki je na deset let razglašala velike ustavne spremembe.

Eden bolj indikativnih predlogov je sicer s strani ZLSD, ko je Aurelio Juri predlagal, da v preambulo kot temelj državnosti uvrstijo tudi protifašistični in narodnoosvobodilni boj. Če pogledamo benevolentno, potem je boj proti fašizmu brez dvoma veliko civilizacijsko dejanje. Ki se ga v ustavi pač ni sramovati. Toda predlog je predolg: zakaj v ustavo vključiti še narodnoosvobodilni boj? NOB je namreč povezan še z državljansko vojno znotraj naroda in tudi s povojnimi poboji nad delom slovenskega naroda. Predvsem pa praktično, če je bil partizanski upor v svoji biti protifašistična usmeritev, čemu potem dodajati sporni termin NOB? Kot da se vračamo v sedemdeseta leta!

Mestne oblasti v Ljubljani v podobi ZLSD in LDS napovedujejo skorajšnjo izgradnjo vzpenjače na grad. Gigantski projekt hohštaplerije, za katerega se z lahkoto najdejo novci. Sočasno pa prebivalci Jarš protestirajo, ker jim v zdravstvenem domu ukinjajo pediatra. Županja Danica Simšič, znana po svoji empatičnosti, je na protest prijazno odgovorila, toda kaj, ko nič ne more, ko pa je tako odločila ustrezna komisija. Prva dama mesta se skriva za brezimnimi uradnički.

Ne glede na to, kako se bo zgodba razvila, je signifikantno, da ljudstvo ni zahtevalo izgradnje vzpenjače, pa je projekt v teku, medtem ko se mora za bagatelne pravice, kot je otroški zdravnik, krčevito boriti.

Spet borba vrednot, v katerem je pravica do zdravnika daleč pod pravico do prestiža mestne vrhuške.