Pamflet / Bernard Nežmah: Predvolilna past

Politični spopad je dosegel vrhunec, na eni strani so naprednjaki, ki podpirajo LDS in ZLSD pri zakonu o izbrisanih in odloku o gradnji džamije, na drugi njihovi nasprotniki, nazadnjaki, ki se zbirajo okoli SDS, NSi, SLS in SNS. Dežujejo obtožbe, grožnje, svarila, opozorila, referendumi, ustavne pobude, nočne seje, predsedniški apeli ... Naprednjaki imajo na bojnem praporu bolj napredni napis - človekove pravice.

Ne da bi hoteli obiti to dilemo, a vsiljuje se primerjava: zakaj pri stotinah težkih bolnikov z azbestozo, ki jih Ropova vlada izigrava in jim ne izplača zakonsko opredeljenih odškodnin, ni nobene fronte in množične podpore? Zakaj z leve strani liberalnih in postkomunističnih slavilcev pravic marginalnih skupin ni akcij v pomoč betežnim azbestoznikom, zakaj pri njih umanjka ta človeška sočutnost za izbrisane iz sveta zdravih? Če si človekoljub in antifašist, si povsod, ne samo tam, kamor te pozove politični vrh LDS + ZLSD.

Ta ignoranca nad žrtvami industrije azbesta napeljuje na sklep, da pri izbrisanih in džamiji ne gre za ideje svoboščin kot takih, temveč za preračunano politično igro.

Rezultat je namreč imeniten: v državi se kažeta dva politična pola, eden je strpen in moderen, drugega označuje nestrpnost, neofašistična kričavost in stigma razsipanje proračuna zaradi referendumov. (Mimogrede, cena 600 miljonov SIT znese 300 tolarjev po glavi, kar pomeni, da demokracija referenduma pomeni strošek računa za malo pivo.) - Toda, ali je razlika res tako v nebo vpijoča?

Policijski minister Rado Bohinc - ki ga posebej glasno podpira parlamentarna skupina ZLSD, ki jo vodi Miran Potrč, ki bere levite opoziciji, kako je manipulantska - napoveduje, da bo začel izdajati upravne odločbe izbrisanim mimo zakona in pred referendumom. Če je to tako preprosto, zakaj za vraga toliko spopadov okoli zakona in referenduma? Zakaj uradniki niso odločbe Ustavnega sodišča udejanili že pred meseci? Zakaj je bilo potrebno razplamteti čustva, ki kdaj vodijo res celo v ksenofobijo?

Vzemimo, da se nam pokvari avto. Takoj ga odpeljemo k mehaniku, niti na misel nam ne pride, ali ne bi sklicali prej simpozij, na katerem bi diskutirali in premlevali načine, kako oživiti pokvarjeni stroj. Pragmatika bo pred spektaklom.

Dolga pot zakonskih spopadov o izbrisanih, kjer predlagatelji niso poiskali skupnega zakona z opozicijo, marveč so ga izglasovali tako, da so z glasovalnim valjarjem povozili drugo stran, je teater pred jesenskimi volitvami.

Kdo bi tu oporekal, da se zavzemajo pač za bolj humana načela od narodnjakov.

Res? Kakšen je bil besednjak Janševih? Da odškodnin prizadeti ne morejo zahtevati, ker bi to za seboj potegnilo tudi odškodnine povojni izgnanih antikomunističnih Slovencev, Italijanov in Avstrijcev, da je to cinizem do slovenske države, da bi nekdanjim agresorjem za nazaj podeljevali državljanstva in beneficije. In kaj je pred dnevi sporočil premier Anton Rop, ko je odprl nove obrate v tovarni Gorenje? V poslopju delniške družbe, ki izdeluje hladilnike in pralne stroje, je spregovoril o politični potrebi, "Da se v sistemskem zakonu upoštevajo nekateri predlogi, zlasti tisti, ki zmanjšujejo možnost kakršnih koli odškodnin, stroškov in bremen na račun slovenskih davkoplačevalcev. Premier je tudi prepričan, da je treba omogočiti nekatere vpoglede ter preglede korektnosti nekaterih postopkov pri dodeljevanju statusa."

Razlika med Ropovo LDS in Janševo SDS je zdaj samo kozmetična, obe govorita isti jezik. Sekretar LDS Bogdan Biščak je izpovedal, da so na tajnem sestanku z opozicijo pred Novim letom predlagali, da če slednja umakne referendumsko zahtevo, tudi oni ne glasujejo za zakon o odpisanih. V hipu, ko je vesoljna Slovenija gledala spopad med silami dobrih in silami zla, je bil protagonist naprednjakov le milimeter stran od nazadnjakov. - !??????

Od kod je to poznano? Kdo bi se ne spomnil spopadov pred padcem Drnovškove vlade pomladi 2000, ko je LDS izza kulis ponujala SDS večinski volilni sistem, medtem ko je slednja računajoč na moč referendumskega izida in odločitve Ustavnega sodišča vztrajala v formalni razrešitvi konflikta. V očeh javnosti bolj konfliktna opcija je potem doživela volilni fiasco, LDS pa odnesla rekordno zmago.

Če izmerimo tokratni saldo, dobimo sliko državotvorne LDS, ki v interesu vsesplošne pomiritve išče spravni dialog s SDS in opozicijo. Pri čemer odnese še simpatije pri odpisanih in simpatizerjih abstraktnih človekovih pravic, ne da bi se za njihove pravice v resnici borila. Igra, za katero se kaže, kot da je LDS vseskozi računala in zakon o izbrisanih sprejela s figo v žepu, vedoč, da ji zakona ne bo treba izvršiti, saj ji ga bo onemogočila opozicija. Sprejela je torej praktično neuporaben zakon, a dobiva nagrado imidža zmerne, napredne in državotvorne stranke. -!?!?!?

Podobna igra velja za gradnjo džamije, kjer so narodnjake dodatno podžgali z spektaklom nočne seje mestnega sveta, ki je dobesedno zamračila razum mestni opoziciji, tako da mestni veljak SLS g. Umek zdaj pripoveduje, da ima vesti iz Nemčije, da so islamski centri gojišča borcev Al-Kaide.

Mož govori v neokomunističnem diskurzu, ko ponavlja retoriko starih komunistov, ki so takoj po vojni preganjali duhovščino, meščane, tovarnarje že zgolj zato, ker bi po svojem razrednem statusu lahko ogrozili proletarsko revolucijo, v osemdesetih pa preganjali pisce in novinarje zaradi člankov, ki bi lahko pomenili hujše vznemirjenje družbe in s tem zanetili malodane državljansko vojno. Skratka, po teleološkem principu, po katerem je corpus delicti že dejstvo, da poseduješ pisalni stroj, saj bi nanj lahko napisal poziv k prevratu režima.

Še bolj radikalno, četudi je islamski center hkrati tudi politična institucija, to ne diskreditira njegovega obstoja, kolikor politične ideje in zahteve slovenskih islamistov ostajajo znotraj slovenske zakonodaje.

A glej paradoks. Predsednik in podpredsednik SDS Janez Janša in Andrej Bručan, stranke, ki ji mediji pripisujejo nestrpnost do slovenskih muslimanov, sta sprejela muftijo Osmana Đogića in tajnika mešihata Nevzeta Poriča. Ali pomnimo, da je muftijo na poseben obisk kdaj sprejel Anton Rop iz LDS ali Borut Pahor iz ZLSD?

Nejeverni bo zabrundal, to je le zavajanje javnosti. Toda v času netolerance do muslimanov iz vrst simpatizerjev, ki so blizu Koaliciji Slovenije, vrh SDS prakticira prijateljski pogovor z islamskim verskim poglavarjem. Še več, po poročilih sta imeli obe strani sorodne poglede, da je prošnja za izgradnjo verskega objekta nedopustno ležala v predalih že 34 let in da je za obe strani prvenstveno, da verniki dobijo svojo cerkev, a ne na način konflikta z lokalnim prebivalstvom. Da torej odgovorni poiščejo razumno rešitev.

Pojem naprednih in nazadnjaških je danes relativen. Medtem ko si liberalni minister Dušan Keber iz dneva v dan izmišlja nove prepovedi in omejitve porabe tobaka in alkohola ter se spreminja v vrhovnega inkvizitorja, pa za medije konzervativni in militantni nadškof Franc Rode v intervjuju za Sobotno prilogo "Dela" nonšalantno izjavi libertino načelo, kako se mu ne zdi nič spornega, če človek popije kozarček vina in se pri 0.5 promile preudarno vozi z avtomobilom.