pamflet / Bernard Nežmah: Filozofija dveh stolov

Filozof Tine Hribar pravi, da gre v primeru LDS za vulgoliberalce. Toda stvar je v resnici hujša: ali so liberalni demokrati sploh še liberalci?

Po čem prepoznamo liberalca? - To je mož tolerantnih načel, ki vsem dopušča svobodo izražanja in uživa v zmagah in zaslužkih na prostem trgu tekmovanj. Vzemimo dva, ki sta po svoje zaznamovala minuli mesec: Antona Anderliča, šefa poslanske skupine LDS, in Dimitrija Rupla, zunanjega ministra z nabora LDS.

Namesto javne licitacije, na kateri bi se zbrali številni kupci, ki bi potem med seboj licitirali, kdo bo dobil vilo v Strunjanu, je do nepremičnine prišel Tone Anderlič, domala po internem dialogu z vodstvom hotela, ki je reč prodajalo. Ko je kasneje želel kupiti še sosednjo parcelo, se je primerila vsaj minimalna tekma, na kateri je sodeloval še okoliški kmet. A ko je že kazalo, da bo drugi igralec tokrat ugnal prvega, se je od nekod pojavil občinski papir, ki je medtem prekategoriziral zemljišče ter tako odpihnil kmetovo prednost.

V dveh bitkah brez trga in naklonjenih arbitrih je prvak liberalnih poslancev slavil zmago brez tekmecev.

In kaj je storil izvršilni odbor LDS? - Je mar ugotovil, da zmagovalec Tone ruši ugled stranke, ker ravna zoper osnovna načela liberalizma? Mu je svetoval, naj se vzdrži od realizacije tako sporne pridobitve vile? Se je čez nekaj dni sestal poslanski odbor stranke in ga odstavil z mesta poslanskega vodje, saj je s svojo gesto antiliberalca presedlal v klientelistični tabor?

V tem primeru skrbi za liberalni imidž stranke med eldeesovci ni bilo zaznati.

Se je pa izvršilni odbor LDS sestal, da bi odločal o prisotnosti svojega člana Dimitrija Rupla na "Zboru za republiko". Tu je bil odločen, tako kot čez nekaj dni premier Anton Rop, ki je predlagal razrešitev ministra. Rupel je z nedisciplino prestopil vse meje. Ali kot je v nekajminutnem pogovoru za TV SLO trikrat ponovil predsednik vlade: na more sedeti na dveh stolčkih. Rop je svojo odločitev pojasnil s plastičnim ljudskim reklom, razumljivem tudi preprostemu človeku. Da ne bo dileme, stvari stojijo kot pribite. Aut - aut: si naš, ali pa njihov?

Toda, kaj ima to opraviti z liberalnimi načeli? Državni predsednik in najuspešnejši voditelj liberalnih demokratov Janez Drnovšek je ob tem pripomnil, da je LDS velika in široka stranka, zato ne morejo vsi enako govoriti. Toda Anton Rop je odstavitev pojasnil, da je bilo nujno potrebno za delovanje vlade, zakaj Rupel je večkrat kritiziral delo vlade.

Novo načelo uspešne vlade in lika liberalca je, da javno ne kritizira svoje ekipe. Tudi povsem legitimno, vendar pa to pomeni orjaški preskok v razumevanju lika liberalca. Ropove izbrance zdaj krasita poslušnost in disciplina.

A v zadnji zgodbi bode v oči še čustveni detajl. Ko so teve novinarji povprašali o Ruplovi odstavitvi predsednika parlamenta Boruta Pahorja, je bil bled kot smrt. Politik, ki je pred kamerami običajno nasmejan, ali pa vsaj prijazno razpotegne ustnice, je bil prvinsko zaprepaden. Povsem drugače pa je deloval premier Rop, ki mu je med pripovedovanjem vseskozi silil na obraz pobalinski nasmešek zadovoljstva.

Zakaj Rop ni bil mrkogled? Ko je veliki prezident Boris Jelcin odstavljal premiere kot po tekočem traku, je bil njegov obraz hladno, prej boleče trd, ne pa razigran. Kaj je tako prijetno razveselilo dušo našega premiera? - Da je uspel v svoji oblastniški drži, ko je kot patron uspel kaznovati z odstavitvijo ministra, ki se mu ni uklonil na besedo???

Ne gre, da bi malikovali uporniški duh Dimitrija Rupla, tu je poanta v aktualnih vrednotah LDS.

Vlada je sicer pred dnevi v podobi pravosodne ministrice Zdenke Cerar napovedala sprejetje zakona, ki bo odvetniški zbornici postavil zunanji nadzor. Naj bo vendarle red, da advokati ne bodo več brili norcev iz pravosodja v sodnih dvoranah. Travma je bilo namreč neodgovorno razkritje zaščitenih prič na sojenju napadalcev na novinarja Mira Petka.

Toda, ali so advocati diaboli kršili zakonodajo? Če ne in če je razkritje prič problem, ali ni v liberalni državi pričakovati kazensko sankcioniranje tovrstnega početja, ne pa prevzemanje nadzora nad odvetniško zbornico, kjer bo vlada po novem delila disciplinske ukore odvetnikom?

V liberalni državi običajno vladajo splošno znani zakoni, ne pa arbitraža disciplinskih komisij.

LDS je sicer začela akcijo notranjega očiščevanja. Za Koprom so zdaj še v Novem mestu odstavili lokalno vodstvo stranke. Novi šef LDS je direktor "Krke" Miloš Kovačič, ki je na čelu LDS zamenjal direktorja "Tilije" Adolfa Zupana. Pri Zevsu, saj ne moreš postati šef velike dolenjske firme, če nimaš članske izkaznice liberalcev!!!

Stranka LDS ima seveda vso pravico, da se odloča, kateri izmed direktorjev jo bo utelešal. Toda, če si pogledamo postopek, ugotovimo neko posebnost. Na seji novomeške filijale stranke, ki je postavila novega šefa, je od 211 članov glasovalo le 62. O veliki kadrovski rošadi je glasovalo manj kot 30 % funkcionarjev!??

Kaj je že dejalo vodstvo LDS ob izidih volitev v evropski parlament? Da je njihov poraz posledica nizke volilne udeležbe, da to ni realni odraz politične moči v državi, ker da njihovi tradicionalni volilci očitno niso prišli na volišča. Dva tedna kasneje so besede liberalcev končale že na zlopamtilu zgodovine.

Še bolj bizarno je bilo prečiščevanje LDS v Murski Soboti, saj je vest o odstopu mestnega župana Antona Slavica (LDS) sporočil kar podžupan, pri čemer se je očitno tako mudilo, da je župan odstopil kar med dopustom.

Od nikoder več niti besedice o dinamičnih dialogih znotraj LDS, nič o prislovični toleranci do kresanja različnih mnenj, namesto tega pa odstavitve tistih, ki kritizirajo posamezne poteze vlade, nenadne zamenjave lokalnih šefov stranke na sejah, kjer je več kot 70 odstotkov funkcionarjev odsotnih,

in odstopi županov, ki so izgubili dar govora in zdaj namesto njih govorijo njihovi pomočniki.

To ni podobno niti vulgoliberalizmu več.