pamflet / Bernard Nežmah: US kot politični akter

Ombudsman Matjaž Hanžek je pozval k prepovedi delovanja Slovenske nacionalne stranke. Njegovi razlogi so resda racionalni, saj gre za stranko, ki je na vratih svoje poslanske skupine imela poziv k nasilju, zapisan sicer v formalno nedolžno duhoviti obliki: "Vabljeni na ples igral vam bo Jelinčič na puško mitraljez." Ki pa je meril na kategorijo izbrisanih.

Da bo varuh človekovih pravic branil šibkejše pred močnejšim, je hvala bogu edino smiselno. Toda prepoved politične stranke?

Ali niso v družbi dragocene tudi stranke z bolj skrajnimi gledišči? Kako naj poteka javni dialog, če v njem niso zastopani tudi nacionalistično uperjeni? Ali ni prav javni spopad idej tisti poligon demokratičnosti, ki državljanom omogoča, da se lahko distancirajo od skrajnežev?

Obstaja seveda jasna meja: hujskanje k fizičnemu obračunavanju z določenimi skupinami ljudi, etničnih skupin ali narodov. Je SNS prestopila to mejo? Značilnost Jelinčiča in njegovih je mehka oblika nacionalistično profilirane stranke, ki jo poznamo bolj po nespodobni duhovitosti kot po fizičnih izgredih in maltretiranjih. Ko Jelinčič strelja svoje puščice po Romih, to počne kot salonski nacionalist, ne pa s skupino brambovcev po romskih naseljih.

Kaj povzroči prepoved? Vsekakor radikalizira preganjane in iz njih napravi žrtve in posledično heroje.

Bistveno bolje poslušati Jelinčičeve štose v parlamentu, kot dobiti paramilitaristične skupine v ilegali.

Toda tudi Hanžkov apel je dragocen, saj je z njim sprožil samoomejitev SNS, ki se je na koncu odrekla avtorstva razvpitega napisa. V zgodovini poznamo trenutek, ko naj bi Jelinčič v predvolilnem času pred leti na javni tribuni pozival k poboju domobrancev, ki so imeli zanj status golazni, a je potem po grožnji s kazenskim pregonom zanikal, da bi on izrekal kaj takega.

Je pa zašel ombudsman na paradoksalno področje, ko je kot posebno družbeno nevarnost označil neizvolitev ustavne sodnice Mirjam Škrk za sodnico arbitražnega sodišča EU. Da ombudsman brani ustavnega sodnika? Kakšne pravice pa so bile vendar kršene sodnici Škrkovi? - Da ni bila izvoljena v parlamentu? Da so njeno neizvolitev nekateri poslanci podkrepili s kritiko na račun njenega razsojanja? Ima mar ustavni sodnik absolutno pravico, da se njegovega dela ne sme ocenjevati in meriti?

Imamo res stanje izrednih razmer, ki grozi, da si bo vladajoča koalicija podredila sodstvo? Pardon, storila ni nič drugega, kar ne bi počela že njena predhodnica.

A spet, če varuh človekovih pravic v karierni neizvolitvi sodnice vidi problem, je pač stvar njegovih prioritet.

Šokanten je bil oster nastop predsednika Ustavnega sodišča (US) gospoda Janeza Čebulja. US je doslej v javnosti nastopalo s svojimi odločbami, enkrat letno s poročilom in kritiko na račun parlamenta, kadar ni uzakonjal ustavnih odločb in z intervjuji predsednikov. Tokrat njegov prvi mož javno protestira zaradi parlamentarnih govorov poslancev Nove Slovenije. Kaj za vraga so izrekli? Da sodnici Škrkovi priznavajo sicer strokovne kompetence, da pa ji nasprotujejo, ker je zadržala izvajanje zakona o omejitvi odprtja trgovin ob nedeljah.

V čem je tu tako velik problem, da je predsednik US posegel po izjemni praksi, kot je dramatična izjava?

Poslanci lahko molče nasprotujejo izvolitvi ustavnega sodnika za evropske funkcije, ne smejo pa tega obrazložiti. - ???

Pred slabim letom poslanci prejšnjega sklica niso izvolili nekdanjega predsednika (US) Lovra Šturma za ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov. Poslanske skupine pa že pred glasovanjem niso podprle dveh nekdanjih ustavnih sodnikov in pravnikov z izjemno reputacijo Boštjana M. Zupančiča ter Petra Jambreka za sodnika Sodišča evropskih skupnosti.

Zakaj, če ne zaradi njihovega sojenja, ko so izglasovali, da je sredi devetdesetih zmagal referendum o večinskem volilnem sistemu? Poslanska večina LDS in ZLSD je tedaj temu ostro nasprotovala, sodniki so sodili po svoje, kasneje pa niso bili izvoljeni na evropske sodne funkcije. Nikakršen novum, da poslanci ne izvolijo ustavnih sodnikov zaradi njihovih sodnih odločb. A lani predsednik US ni protestiral in ni vzel v bran svojih predhodnikov!????

V sporočilu predsednika Čebulja najbolj bode v oči izraz "kaznovanje". Sodnica Škrkova je bila "kaznovana" zaradi svojih razsodb. -???

Kaj pri Zevsu je tu kazen? - So jo odstavili, ji prepovedali predavanja, ji skrajšali mandat? Ne, niso je izvolili na novo funkcijo v evropskih pravosodnih institucijah. Je to kazen, da nekoga ne izvolijo? In to tako nevarni precedens, da zaradi tega zaženeš pravo agitko? Če imajo poslanci pravico, da izberejo izmed več kandidatov enega, zakaj bi ne smeli izpustiti gospe Škrkove?

O.K. predsednik Čebulj je pozoren na konkretno kritiko. Toda, kaj je že storila sodnica Škrkova. Lani julija je zadržala implementacijo zakona, ki bi s 15. septembrom omejil nedeljsko delo v velikih trgovskih centrih. Minila sta dva meseca, referendumski izid bi se moral preliti v zakon, a US o zadevi ni odločalo. Minilo je še pet dodatnih mesecev, pa US še vedno ni izdalo svoje odločbe. Sto tisoče državljanov je na referendumu 2003 izglasovalo odločitev, ki bi po ustavi morala preiti v zakon po enem letu, a leto in pol tega še vedno ni. Sedem mesecev US ne odloči o tako krucialnem javnem interesu.

Ko so maja 2004 Mercator, Era, Kompas in Petrol vložili ustavno pobudo zoper tak zakon, je US v vsega dveh mesecih izdalo odločbo o začasnem zadržanju napadenega zakona. Ko se na US obrne veliki kapital, odreagira mitraljezno hitro, še več, njegov argument je bil, da bi lahko nastala izjemno velika škoda. Toda gospoda sodniki: ali ne postavljate potencialne izgube megacentrov daleč nad izgubo pravice do prostih nedelj za delavce???

Kdo bi oporekal, da gre za preživelo komunistično retoriko, ki je dajala prednost delavskemu razredu. Ne nazadnje, na Hrvaškem najvišje sodišče ni bilo naklonjeno prepovedi dela ob nedeljah.

Toda v Nemčiji, v srcu kapitalizma, je lansko pomlad US razsodilo, da zakonsko omejevanje dela ob nedeljah ni v neskladju z nemško ustavo. V argumentaciji je izpostavilo pravico do počitka ob nedeljah in praznikih!!! Nemški delavci imajo ustavno pravico do počitka ob nedeljah, slovenski pa je ne bi imeli????

Slovensko US bi lahko medtem odločilo z da ali ne, a celo s slednjim bi parlamentarcem dalo možnost, da morebitno neustavno dikcijo zakona preformulirajo in pripravijo drugega. Seveda ima US pravico, da svoje odločitve pretehtava tudi izjemno dolgo, toda to ima konkretne politične posledice, zakaj molk ni nevtralen, ker teče v prid lastnikov in menedžerjev velikih podjetij.

A vendar, kaj pa če je sama referendumska pobuda neustavna? To je mislila že prejšnja koalicija LDS + ZLSD, ki je pomladi 2003 poslala referendumsko vprašanje na presojo US. Nak, US je takrat v enem mesecu presodilo, da referendumsko vprašanje ni v nasprotju z ustavo.

In kaj bo storil ombudsman? Bo stopil na stran šibkih in pozval US, da naposled odloči o usodi množic, ali pa se bo omejil na skrb za ustavne sodnike, ki jih parlamentarci ne bodo izvolili na nove funkcije?