pamflet / Bernard Nežmah: Strahovi več ne vžgejo

Zakon o medijih in policijske ovadbe

MLADINA, št. 31, 5. 8. 2005

© Tomo Lavrič

Ko minister za kulturo vloži v proceduro predlog zakona o medijih, skliče LDS tiskovno konferenco, na kateri napove konec sveta: vlada bo spremenila v odvisnost časopise in tednike! V imenu največje opozicijske stranke z dvignjenim prstom in z dramatičnim glasom spregovori poslanka Majda Širca: "Vračamo se v čas, ko se je medije nadzorovalo in kaznovalo, zdaj medijem žuga zunanji minister Dimitrij Rupel, da se vojna z njim ne splača."

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


MLADINA, št. 31, 5. 8. 2005

© Tomo Lavrič

Ko minister za kulturo vloži v proceduro predlog zakona o medijih, skliče LDS tiskovno konferenco, na kateri napove konec sveta: vlada bo spremenila v odvisnost časopise in tednike! V imenu največje opozicijske stranke z dvignjenim prstom in z dramatičnim glasom spregovori poslanka Majda Širca: "Vračamo se v čas, ko se je medije nadzorovalo in kaznovalo, zdaj medijem žuga zunanji minister Dimitrij Rupel, da se vojna z njim ne splača."

O čem pripoveduje LDS? O demonskem Ruplu, ki grozljivo žuga?

Leta 1995 je isti gospod, tedaj ljubljanski župan in poslanec, zoper moje pikro pisanje o njegovih političnih izjavah vložil tožbo, in sodišče me je obsodilo na mesec dni zapora, pogojno eno leto. Takrat gospe Širce ne LDS ni zanimalo politično oz. sodno preganjanje medijske kritike.

Pa vendar, da ne bi bil pogled preveč subjektiven, velja pogledati televizijsko oddajo nacionalke Pod žarometi, v katerem nihče od urednikov in predstavnikov velikih medijev ni izrekel apokaliptičnih strahov LDS, celo odstavljani odg. urednik "Dela" Darjan Košir je pripomnil, da ni nič narobe, če se uredi medijski trg.

Normalna politična situacija, sama po sebi ne vratolomna, največja opozicijska stranka pa se prikazuje kot branik demokracije pred prihajajočim despotizmom! - ???

A ta koncept strašenja pred prihajajočo zlo silo, pred koncem demokracije, je ponovitev maksime komunističnega režima, ki je 45 let prepovedoval politične stranke, ker bi v nasprotnem prišla v deželo spet sovražna emigracija, klerofašisti in nazadnjaške buržuazne elite. Moderna LDS ostaja v istem miselnem horizontu, saj se s politično konkurenco bori na način apriorne diskvalifikacije. Nerodno je to, da ni opazila, da se je vmes čas spremenil. Titova partija je bila lahko prepričljiva s svojo demonizacijo, saj je bila sama razsodnik, ljudstvo je ne nemo prikimavalo. Tokrat je demonizacija objekt premisleka, glas ljudstva lahko tudi presodi, da gre za paranoidno risanje strahov.

Vox populi v časniku "Dnevnik" je npr. prvič v zgodovini postavil LDS šele na tretjo mesto mesečne priljubljenosti strank. Prehiteli so jo Pahorjevi socialni demokrati. Očitno so boji LDS videti kot salonsko dlakocepstvo.

A dobesedno istočasno se je dogodila simbolne shizma med zaveznicama. Ker poslanci SD niso podprli zahteve po referendumu o "protikorupcijskem zakonu, jo je besno napadel podmladek LDS, češ da so postali Janševa satelitska stranka! Še včerajšnji zavezniki so danes izdajalci!??

Toda pri tem je pomenljiva metoda. Kdo je zbiral referendumske podpise poslancev? - LDS? Ne, ampak podmladek LDS, ki pa v parlamentu sploh nima poslancev. In potem je z SD obračunal spet podmladek, ne pa stranka.

Na kaj to spominja, če ne na SKOJ, komunistično mladino, ki je v imenu očetovske stranke izvajala jurišne akcije. LDS je s svojim agilnim podmladkom postala kopija delovanja komunistične partije.

Največji spopad minulega tedna je lansiral Marjan Erhatič, namestnik direktorja kriminalistične policije, ko je medijem pisal, da je obrambni minister Dragutin Mate naročil, da policija posreduje vest o kriminalistični predaji dosjeja Mitja Ribičič javnemu tožilstvu.

Medijski spopad se je razvnel v smislu kršenja policijskega zakona, v smislu politične zlorabe policije.

Toda, pri Zevsu in njegovih strelah, kakšna zloraba pa je to, če policija pojasni novinarju, da je res našla obremenilni dokaz za Ribičičevo neposredno vpletenost v povojne poboje??? Ali je zadela v intimnost nekdanjega predsednika vlade in po vojni enega glavnih oficirjev in zasliševalcev OZNE? Kot da časopisi, sorodniki žrtev in znanstvene revije v zadnjih 15 letih niso vseskozi pisali o odgovornosti gospoda Ribičiča za povojni teror. Nič novega, nič presunljivega razen dejstva listine, ki to bolj neposredno pokaže. Zakaj bi javnost ne smela vedeti, kaj počne policija, zakaj bi ne smela izvedeti, kako policija dejavno išče dokaze o domnevnih akterjih povojnih pobojev? Saj gre vendarle za eno osrednjih travm slovenske družbe.

Demokracijo bi ogrozilo vse kaj drugega, dejstvo, ko bi denimo minister zahteval od kriminalistov uporabo protizakonitih metod pri preiskavi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: