pamflet / Bernard Nežmah: Darežljivost in sočutje

Lep in ganljiv je bil občutek, da celo zunanji minister in predsednik države po telefonu kličeta svoja pakistanska kolega, da bi pomagala Tomažu Humarju preživeti Golo goro. V trenutkih brezupa ti priskoči na pomoč država. Si daleč v tujem svetu, a ona v trenutku smrtne agonije prileti kot deus ex machina in te reši.

Ali je bila to izjema, le enkratna akcija državne administracije, ali gre za novo politiko vlade, ki je postavila življenje slovenskega državljana tudi za politično vrednoto?

Kaj je namreč prijetnejšega kot zaupanje, da ti država stoji ob strani. Da ji lahko zaupaš, saj veš, da ti je naklonjena.

Misel, ki se zdi skoraj versko blazna, še zlasti v deželi, kjer od Levstika naprej velja za glavni mit Martin Krpan, v svojem prevarantskem in skeptičnem odnosu do oblasti. Posameznik torej v spopadu z državo.

Dva tisoč kilometrov bolj severno. Švedske avtoceste, na katerih stoje znaki omejitve 110. Ne verjameš lastnim očem in voziš 130. V dveh urah te prehitita vsega dva avtomobila, znižaš na 110 in le na vsake kvatre zapelje mimo tebe hitrejši avtomobil. Zaviješ na magistralno cesto, ki jo spremljajo napisi 90, se držiš te omejitve in se ti zazdi, da si edini, ki pelje v to smer, zakaj mimo tebe ne bo nikogar.

Od kod ta fenomen, ta neverjetni šok, da so znaki postavljeni zato, da jih ljudje upoštevajo?

Švedska je država Evropske unije, ki ureja nekatere stvari po svoje. Recimo zakon, po katerem lahko prineseš čez mejo samo 250 gramov tobaka. In stroga resnost in skrb pri švedskih kolegih in prijateljih, ki ti pripovedujejo samo o tej zapovedi. In nič o načinih, kako pravila prelisičiš. Reč je še bolj šokantna, ko se pripelješ s trajekta mimo carinske postaje, na kateri ni nikogar, ki bi vsaj s svojo prisotnostjo opominjal, da je tu meja, da tod veljajo švedski prohibicijski zakoni.

Zakaj torej pravila delujejo sama od sebe, od kod ta pripravljenost ljudstva, da spoštuje postavo, tudi kadar mu ta krati njegovo zadovoljstvo po tobaku in alkoholu?

Gre mar za bolj servilen narod, ki je navajen slepo poslušati svojo oblast?

Dejstva govorijo, da je privilegij imeti švedsko državljanstvo. Naj si bo begunec, ki ga je dobil milostno, ali staroselec, za oba bo država poskrbela, kadar sta v težavah. S stanovanjem, s socialno podporo, s programi priložnostnih izobraževalnih tečajev, z variantami zaposlitve za nekaj ur na dan.

Seveda stvar ni tako pravljična, ljubezen med državljani in oblastjo je obenem skovana na zakonu trde pesti. Na lokalnih cestah so ponekod na nekaj kilometrov postavljen kamere, ki hladnokrvno merijo hitrost in fotografirajo dirkače, ki potem kar po pošti prejmejo odločbe o finančni ali mandatni kazni. Nobenih srečanj s policajem, nobene hude krvi, nikakršnega stresa. Globe so kajpak drakonske, prijatelj Miki mi je potožil, kako so ga nekoč slikali pri 134 km na uro na avtocesti; sledila je odločba 6 mesecev ob vozniško. Oblast je bila sicer sočutna, ko je poprosil za milejšo kazen, ker mora hčerko voziti v vrtec, pa mu je kazen skrajšala na 4 mesece.

Drugi konec sveta: Pakistan, Humar. Ko so iskali helikoptersko pomoč, so na pomoč priskočila velika podjetja. Mogočne slovenske delniške družbe niso pomišljale v usodnih trenutkih, ko je šlo za človekoljubno dejanje.

Slovenija v zadnjih tednih. Podjetja odpuščajo in napovedujejo odpuščanje, ali pa selijo proizvodnjo v revnejše dežele. IUV na Vrhniki, Planika, Droga in Kolinska, Žito, Šumi ... Povsod ista zgodba. Da bi imeli uspešna in zdrava podjetja, je neizogiben rez. In desetine, stotine in več brezposelnih. V takem trenutku se nikoli ne pojavijo Mobitel, Mercator, SCT, KD in podobni, ki bi presenetili z napovedjo, da bodo odpuščenim plačali denimo dvomesečni tečaj prekvalifikacije. Ali še bolj samoumevno - vlada s prikupno akcijo delavnic o samozaposlovanju in s krajšimi programi prešolanja.

Seveda pa je enako ignorantno tudi javno mnenje: ko bi bila človekoljubna gesta - kot je ustvarjanje pozitivne klime med odpuščenimi - cenjena kot splošna vrednota, bi na to noto začeli igrati tudi sponzorji in državna administracija.