pamflet / Bernard Nežmah: V senci oslovskih senc

Najbolj vztrajna afera je prehod ministra Erjavca mimo policajev na Brniku. Znova in znova se vrača, tako že mesece poslušamo jadikovanja, kako je vstopil nezakonito v državo.

Klasični primer spopada za oslovo senco. Slovenija je članica EU. Med državami EU ne boste našli na mejah policajev, lahko se peljete od Ljubljane do Osla, pa vas razen pod Karavankami nihče ne bo vprašal za potni list. Še več, tudi če bi si na smrt želeli štampiljko v pasport, ste izgubljeni, mejne kontrole na notranjih mejah praktično ne vidite. Celo v Skandinaviji, če se boste peljali iz Švedske na Norveško, ne boste našli uniformiranih varuhov meje. Pozor - Norveška niti ni članica EU!!!

Slovenija, ki pa je članica, je v drugorazrednem položaju, ko morajo njeni policaji pregledovati njene državljane??? Gesta Karla Erjavca je lahko kvečjemu pozitivni zgled, da mož ne priznava podrejenega statusa svoje države.

Problematičnost obrambnega ministra je na drugi ravni, da zanj veljajo drugačna pravila kot za običajne slehernike. Da lahko prestopi mejo na drugi točki kot navadni državljan.

Toda ali so mediji in protikorupcijski direktorji zagnali enak hrup tudi ob prehodu ruskega prezidenta Putina in ameriškega predsednika Busha na brniško letališče???

Prenos ceremonijala ni postregel s prizorom, kako stoji prvi mož Rusije pred slovenskim policajem, ki mu lista po pasportu. Tudi papež Janez Pavel II. je v Slovenijo prihajal kot sveti duh.

Sicer pa, kakšno ugodnost si je protipravno pridobil minister Erjavec? Da se je izognil novinarjem? - O.K. vsekakor upravičena salva kritik, da pa te kanonade ropotajo že mesece kot osrednja politična tema???????

Diametralno drugačno je sprejemanje vesti o množičnih odpuščanjih. Samo zadnji teden smo lahko spet poslušali: odpuščanje v tovarni Beti, Novolesu, v podjetju Razgoršek, Rog-kolesa, in v Drogi-Kolinska, kjer napovedujejo že nova odpuščanja za naslednje leto. Nekaj nelagodja, potem pa konec.

Nikjer nobenih člankov o menedžerjih, katerih poslovna inteligenca ne seže dlje od razmisleka, kako povečati zaslužek z ukinitvijo slabo profitnih programov, ali kako izboljšati poslovni rezultat tako, da plačaš delavcem manj in jih zato poiščeš v Bosni ali na daljnem Vzhodu. Nobenih udarcev po direktorjih, ki so brez vizije vodili podjetja, nobene kritike nesposobnosti, da v Sloveniji ne znajo zasnovati dobičkonosne proizvodnje.

Tu vlada popolna letargija, neizbežni zakon globalizacije, ki dobiva status fizikalnih zakonov težnosti, o katerih ne moremo dvomiti, kaj šele, da bi jim oporekali. Ne mediji ne ekonomisti ne opozicija ne koalicija nima o tem kaj povedati.

Količina člankov in naslovnih tem o Erjavčevem prehodu meje za nekaj krat prekosi temo množičnih odpuščanj.

Množični ceremonijal je uprizoril DARS ob odprtju predora Trojane. V petek 12. avgusta je že v dopoldanskih urah spustil v tunel stotino rolkarjev, z avtobusi je po novem odseku avtoceste vozil obiskovalce, da so si ogledovali gradbeno čudo, predvajal filme, pozno popoldne pa pripravil še uradno odprtje s slavnostnim programom in govorom predsednika vlade.

Streljaj stran pa so stale avtomobilske kolone, ki so dosegle tudi prek 5 kilometrske vrste. V dveh pasovih je torej stala deset kilometrska kolona avtomobilov, ki se je počasi v brezupu cijazila proti priključku na magistralno cesto, medtem ko je bila avtocesta rezervirana za slavnostne prireditve!?????????????????

A ne le to, medtem ko so tisoči potnikov vdano čakali, so mimo njih po odstavnem pasu (!) v spremstvu policajev pribrzeli slavnostni gostje z diplomatskimi tablicami. Zakaj diplomati ne pridejo na otvoritev čakajoč skupaj z ostalo kolono? Zakaj policijski minister dopušča, da policaji nudijo spremstvo za vožnjo po prepovedanem pasu?

Ali je bila avtocesta zgrajena zato, da bi omogočila hitrejši promet, ali za afnarijo z rolkarji in z razvlečenimi ceremonijami, ki iz funkcionalnega gradbenega objekta naredijo gledališki spektakel?

Kaj pri Zevsu imajo rolerji s predorom? Če so DARSU res tako pri srcu, naj jim skupaj s kolesarji naredi posebne steze, ne pa da si z njimi izmišlja samopromocijske efekte?

V tej deželi se tako rado govori o civilni družbi: kje tičijo avto-moto društva, zakaj ne protestirajo nad takšno politiko cestnih otvoritev? Kje je tista kritiška energija, ki tolče po drobnem privilegiju obrambnega ministra? Ali ni avtocesta narejena zato, da čim prej funkcionalno zaživi, ne pa da postane igralni peskovnik? Zakaj otvoritve ne skrčijo na kratko dopoldansko ceremonijo in jo potem še isti dan odprejo za normalni promet? A nič, samo molk.

Pač, poslanci so se predspopadli ob referendumu. Poslanka NSI Marjetka Uhan z govorom o zapravljanju denarja, češ, da bi to vsoto raje namenili za koristnejše stvari. Ja, saj res: koliko bi prihranili v budžetu, če bi volitve razpisali na vsakih osem let!??

Na drugi strani pa gospa Majda Potrata, ki je preslišala očitke o potratnosti, in zastrašila z apokaliptičnim govorom, kako je referendum preizkušnja za demokracijo. Če zmagamo, bo zmagala demokracija, če izgubimo, bo sledil pogreb demokracije.

Namesto polemičnega referenduma prihaja hujskaški.