Bernard Nežmah

 |  Mladina 37  | 

Protislovni govori

Med razvpitim referendumom in Mercatorjem ter neopazno mestno oblastjo

© Tomo Lavrič

V spomin na padle tovariše nad Pijavo Gorico so se zbrali člani Zveze borcev NOB. Osrednje sporočilo s komemorativne svečanosti pa so bile besede govornika Mirana Potrča, ki je pozval stare partizane, da glasujejo proti novemu zakonu o RTVS.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

 |  Mladina 37  | 

© Tomo Lavrič

V spomin na padle tovariše nad Pijavo Gorico so se zbrali člani Zveze borcev NOB. Osrednje sporočilo s komemorativne svečanosti pa so bile besede govornika Mirana Potrča, ki je pozval stare partizane, da glasujejo proti novemu zakonu o RTVS.

Klasična zloraba civilne družbe. Na pietetnem srečanju vojnih veteranov daje častni gost navodila, kako naj glasujejo na referendumu!??????

Človek bi še razumel, da je borčevsko srečanje edini kraj, na katerem bi lahko vodja opozicijske stranke izrazil svoje nasprotovanje vladi, ko bi živeli v diktaturi, ne pa v parlamentarni demokraciji, kjer nam televizijske hiše dnevno poročajo o govorih poslanca Potrča, ki jih ima v parlamentu, na tiskovnih konferencah in v televizijskih oddajah.

Oglasila se je tudi Liberalna akademija, ki oponira referendumu, kar je sicer povsem razumljivo. Preseneča forma, ko so najavili, da bodo izdali 15.000 razglednic fantka s trobento, ki bo ponazarjal, da nacionalka pod novim zakonom postaja trobilo oblasti. Namesto javne diskusije in serije argumentov je možganski trust LDS ravnal kot propagandna agencija, ki poskuša osvojiti publiko s slikovno agitko.

Še bolj nenavadna je bila tiskovna konferenca ombudsmana. Matjaž Hanžek je na njej v maniri zagnanega varuha človekovih pravic pozval tožilstvo, da ukrepa zoper sovražni govor na eni izmed spletnih strani, na katerem pozivajo k pobijanju južnjakov. Horror! Hvala Bogu, da imamo tako ostrega ombudsmana! Toda isti ombudsman je za povrh še pozval volilce, da naj glasujejo proti na referendumu. -???????

Je to poslanstvo varuha človekovih pravic? Osebno ga je sicer moč razumeti, zakaj vladajoče stranke in SNS so dejansko v mali vojni zoper njega. Toda od ombudsmana bi pričakovali, da nadaljuje svoje boje v konkretnih zadevah kršenja človekovih pravic, ne pa, da prehaja na politično polje.

Čeprav je priznati, da bi bil gospod Hanžek karizmatični voditelj opozicijske stranke, vse drugačen, kot so Anton Rop, Ivo Vajgl ali Jelko Kacin. Saj ne uteleša ne politične nomenklature ne klientelizma ne finančnih mogotcev. Toda trenutno ni vodja politične stranke, temveč ombudsman, ki je bil doslej izvrsten korektor samovolje politike, uradništva in policije.

Glavni argument zoper zakon je vrednota civilne družbe, ki naj bi v prihodnje izginila s televizijskih zaslonov.

Toda poglejmo zadnji teden, kakšno dimenzijo televizijskega poročanja je dobila prodaja Mercatorja. Dva državna sklada sta se odločila, da svoja deleža prodata dvema podjetjema. Nič posebnega. Po ceni, ki je bila enaka borznemu tečaju, po predvidevanju, da Mercator ne bo prosperiral z velikimi koraki v nedogled.

Lahko so zadeli, lahko zgrešili. To bo pokazal čas. Celo zadevo pa je nacionalka osvetljevala iz dneva v dan v osrednjih oddajah in ji posvečala pozornost kakor posledicam orkana na jugu ZDA, v katerem je umrlo deset tisoče ljudi. Nenavadno, a legitimno.

Toda, če pogledamo s stališča civilne družbe, iz perspektive tisočev, ki so jih bili v zadnjih mesecih množično odpustili iz služb različnih podjetij. Kakšen delež pozornosti so doživeli? Smo mar slišali agilne novinarje, ki vrtajo po direktorjih, zakaj odpuščajo samo fizikalce, ne pa vodstveni sloj, ki ni znal pravočasno prestrukturirati podjetja? Ali spet drugače: TV Dnevnik posveti vsak večer nekaj minut stanju na borzi, ki je dobilo status vremena in športa. O.K. Toda, ali je to res tako osrednji interes javnosti, ko pa ima delnice zgolj manjši del prebivalstva?

Takorekoč neopazne so bile za medijski svet volitve v nadzornih svetih (NS) javnih podjetij mesta Ljubljane. Predsednik (NS) v LPP je postal šef mestne LDS Slavko Slak, njegova namestnica pa svetnica SD Angela Murko Pleš, predsednik v Vodovodu-Kanalizaciji je podžupan in veljak SD Miloš Pavlica, predsednik Energetike svetnik LDS Igor Omerza, predsednik Snage bivši podžupan iz vrst SD Anton Colarič, njegova namestnica pa svetnica LDS Dunja Piškur-Kosmač.

Dve vladajoči stranki sta nonšalantno postavili svoje politike za nadzornike javnih podjetij, ki so po velikosti enaka velikim gospodarskim podjetjem. Za mandat štirih let.

Prestavimo se sedaj v čas po lokalnih volitvah, na katerih denimo izgubi koalicija LDS-SD in zmagujoča koalicija okoli SDS potem zamenja člane (NS), ki jih zamenja s svojimi politiki. Reakcija: besnenje predsednikov LDS in SD, kako je nova oblast kakor cunami, ki je odplaknil strokovnjake s svojimi zvestimi člani.