pamflet / Bernard Nežmah: Novi pojmovnik

Transformacije pojmov linč, zaščitena priča, demokratični fuehrer in županski jocker

MLADINA, št. 35, 28. 8. 2006

© Tomo Lavrič

Ko je sodišče zavrnilo uvedbo sodnega pregona zoper Mitjo Ribičiča, se je oglasil predsednik partizanskih veteranov. Gospod Janez Stanovnik je izrazil veselje, da se je zadeva končala po sodni poti in da ni prišlo do linča. -?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


MLADINA, št. 35, 28. 8. 2006

© Tomo Lavrič

Ko je sodišče zavrnilo uvedbo sodnega pregona zoper Mitjo Ribičiča, se je oglasil predsednik partizanskih veteranov. Gospod Janez Stanovnik je izrazil veselje, da se je zadeva končala po sodni poti in da ni prišlo do linča. -?

So mar borci za človekove pravice in asociacije za odkrivanje grobnic množično izginulih za časa komunistične vladavine obkolili stolpnico, v kateri živi upokojeni major OZNE? Je morda Mitjo Ribičiča ugrabili skupina okoli Stanislava Klepa, ga privedla pred Lipo sprave, kje mu je nameravala soditi v imenu ljudstva? Ali so zakrinkani neznanci kamenjali avtomobil, v katerem se je peljal na izlet bivši premier jugo vlade in osumljeni hudodelstva?

Nak, gospod Mitja Ribičič je lahko le v medijih naletel na prispevke, ki so ga povezovali s povojnimi poboji, in bil pozvan za zaslišanje v stavbe roke pravice. To so grozodejstva, ki jih je doživel. Se temu po slovensko reče linč?

Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo linčati pojasni: "ubiti osumljenca takoj, brez zakonitega sojenja."

Prvi mož partizanskih veteranov besedo linčati pripelje do absurda, ko je izenači s pojmom "javne kritike". A to bi bil navsezadnje le anahroni slang iz ropotarnice zgodovine, ki ga je nekoč uporabljala komunistična partija, ko je ljudi stigmatizirala s sovražniki ljudstva, s klerofašisti, izmečki, plačanci imperializma et simile. Ko bi ne šlo za usodo 217 zapornikov, ki jih je komunistična oblast spravila s sveta brez sojenja. Če je kdo doživel linč, so ga ti nesrečniki, ne pa Mitja Ribičič. Stanovnikova metafora deluje kot cinična potvorba rablja v žrtev.

A ljubljansko sodišče, ki ni dovolilo začetka sojenja zoper gospoda Ribičiča, je zavzelo položaj njegovega zaščitnika; lahko bi namreč dopustilo sojenje, na katerem bi se potem izkazalo, ali je obtoženi kriv ali ne. Če je verjeti navedbam generalne državne tožilke Barbare Brezigar, da je v tem primeru sodišče zahtevalo veliko višjo stopnjo utemeljenosti suma kot v mnogih drugih zadevah, gre za eklatantni primer neenakosti pred sodiščem.

Sojenje v zadevi Petek še naprej odmeva skozi puščice zoper policijo in tožilstvo, ki da sta sodišču dostavila pretrhle dokaze, saj naj bi preveč gradila na zaščitenih pričah namesto na materialnih dokazih.

Kaj so bili ključni dogodki sojenja? - Trenutki, ko so zaščitene priče padale v protislovja, in še prej medijske vesti, ki so poročale o razkritju zaščitenih prič.

Ali ni zaščitena priča tisti, ki se na presenečenje vseh pojavi na procesu? Na sojenju na Haaškem sodišču redno nastopajo zaščitene priče, katerih izpoved je zavarovana z najvišjo mero zaščite. Zakaj? - Da bi obtoženi prek svojih advokatov in drugih sodelavcev v času procesa ne vplivali na njih bodisi z grožnjami bodisi z izsiljevanjem ali morda s podkupovanjem, kar bi potem povzročilo, da bi priče nenadoma spremenile svoje izpovedi.

In usoda zaščitenih prič v sojenju obtoženim za napad na novinarja Petka? Popolna farsa, saj so bile tako javno izpostavljene, da so prenehale biti jocker tožilstva.

Skratka, z uničenjem zaščitenih prič je tožilstvo izgubilo eno poglavitnih orožij.

Samo razkrivanje zaščitenih prič pa tudi ni doživelo statusa nedovoljenega ali kaznivega dejanja, ampak je veljalo za mojstrovino obrambe.

Mojstrovina politične nebuloze pa je zagotovo Drnovškovo gibanje. Postavljeno kot primer demokratičnega združevanja se pred lokalnimi volitvami pretvarja v sekto, kjer vse odloča vrhovnik. Ko je pred tednom poslanec LDS Matjaž Švagan govoril o sodelovanju na volitvah, je na vprašanje, ali bo gibanje tekmovalo tudi za županske stolčke, odgovoril, da je treba počakati na Drnovškovo odločitev. -!?? Saj imamo predsednika države, ki se obnaša kot fuehrer svojega gibanja!

Številčno gibanje, kjer pa o vsem odloča veliki vodja. Še več, kaj je gibanje, kaj bo počelo in kaj so njegove vrednote odloča samo Janez D. Ta vsak teden malce spremeni cilje: en teden napove sodelovanje gibanja na volitvah, drugi teden ga zanika, ko ga pravne kritike primorajo, da se ove, da je vendar predsednik vseh državljanov in ne le tistih, ki mu kot čreda slede na vsak migljaj. Torej njegovega gibanja ne bo na volitvah? Ne, toda tu se pokaže kot ženerozni vodja, ki pravi, da sam na volitvah ne bo nikogar podprl, in obenem odloči, da lahko člani gibanja v vsakem kraju nastopijo pod imenom Neodvisna lista gibanja za pravičnost in razvoj. On pa napove, da se bo oglašal samo kot arbiter, ki bo posredoval, kadar bo ocenil, da v kakšnem kraju lista njegovega gibanja zlorablja njegovo ime. Izključni nadzornik in upravitelj Gibanja za pravičnost in razvoj je torej Janez Drnovšek. Uf, pravi despot v belih rokavičkah demokratičnosti!

Medtem pa je nekoč njegova ljubljanska LDS za županskega kandidata izbrala pravega jockerja, najmočnejšega med najmočnejšimi. SNS je našla nekdanjega direktorja

slovenskih železnic razvpitega Marjana Rekarja, pomladniki guvernerja - Franceta Arharja, vključil se je celo medijski obraz poslovneža Zorana Jankovića. In koga je ponudila LDS, do sedaj najmočnejša stranka glavnega mesta? - Jožefa Kuniča! Moža, ki je spadal v tretjo ligo LDS veljakov, medijsko pa je bil tudi komajda zaznaven???

Doslej je LJ-LDS v boj pošiljala znana imena iz svojega vrha, kot sta bila Dimitrij Rupel in Viktorija Potočnik, nekaj časa pred volitvami se je govorilo, da bo njen kandidat bivši minister Dušan Keber. Od kod ta obrat?

To sicer ni novum, leta 1990 je LDS (pod imenom ZSMS) v predsedniški boj poslala politično neznanega zdravnika Marka Demšarja, leta 1992 nekdanjega disidenta Ljuba Sirca, ki je imel komajda kaj s stranko, leta 1997 profesorja Bogomirja Kovača, katerih značilnost je bila, da so dobili za prgišče glasov, in to v časih, ko je bila LDS v ekspanziji svoje moči. Takrat je pač volilni bazen LDS glasoval za predsedniškega kandidata Milana Kučana, stranka pa je zaradi vtisa serjoznosti vsakič postavila tudi svojega slamnatega moža, za katerim ni nikoli stala z vsemi topovi.

Je gospod Kunič tudi primer slamnatega kandidata? Številni mestni svetniki so namreč podprli kandidaturo Zorana Jankovića.

Resnici na ljubo je navesti, da je kandidat Kunič

v eni prvih izjav za nacionalko suvereno dejal, da politiki LDS, ki gredo na drugo listo, prenehajo biti člani LDS. - Odločna in možata beseda!

Toda, ali smo slišali potrditev predsednika Jelka Kacina, da so vsi člani LDS, ki so podprli kandidata Jankovića, izključeni iz stranke oziroma da jim je članstvo v LDS prenehalo?

Nič podobnega. Ergo: slamnati ali kredibilni kandidat?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: