Zlo prihaja od daleč

Zdravstvenemu ministru Andreju Bručanu je uspel čudež: njegov zakon zoper kajenje ne podpirajo sami nekadilci, ampak celo sami kadilci; pred njim skrušena priznavata svoj greh celo notorična kadilca, kot sta režiser Dušan Jovanović in finančni minister Andrej Bajuk.

Pravi raj na zemlji, ko enotno ljudstvo stopi v bran zoper nikotinskega sovraga. Edino, kar manjka, je nekaj razumne polemike, kakšen oponent z nekaj dignitete.

Pred dnevi sem prebiral knjigo partizana Antona Suhadolca "Pri partizanih", v kateri opisuje zadovoljni trenutek, ko partizani niso stradali cigaret. V času bede, lakote in vojne, ko so vohali smrt za vsakim ovinkom, so si stari borci privoščili vsaj kontemplacijsko veselje, da so potegnili cigaretni dim.

Danes bi jim antikadilski prosvetljenci pokadili, kako so vendar ravnali škodljivo in brezobzirno do svojih tovarišev, ko so zraven njih nonšalantno vlekli cigarete in puhali smrtonosni nikotin v zemljankah in bunkerjih.

V imenu spomina na svoje tovariše in tradicijo NOB bi vsaj borčevski vrh lahko sprejel izjavo, da nasprotuje mentaliteti vsesplošne hajke zoper kadilce!??

Kampanja zoper kajenje je resda utemeljena na zdravniških študijah, toda zakaj sploh preganjati kadilce? - Zaradi skrbi za zdravje, kajpak.

Vsekakor racionalno, da ne bomo pustili kadilcem, da nam uničujejo zdravje zoper našo voljo. Toda, zakaj potem slovenska večina mirno pije vodo iz vodovodov, ki je prav tako dokazano oporečna? Zakaj iste množice, ki pozdravljajo udarce zoper kadilce, brezbrižno sprejemajo zakon, ki liberalizira uporabo pesticidov, katerih uporaba je de facto škodljiva zdravju??????? Če se nekadilec lahko pred kadilcem vsaj umakne, se pred od industrije in prometa onesnaženim zrakom nima kam umakniti. Kaj šele, da bi pri sebi držal bistri studenec.

A množice ne razmišljajo. Naslednji hip bodo na poziv pogasile luči po stanovanjih in verjele, da s tem varujejo naravo pred globalnim pregrevanjem. Istočasno pa bodo še naprej neženirano sedele v samih majicah po domovih, ki so jih sredi zime pregrele krepko čez poletnih dvajset stopinj.

Razum bi pričakovali na strani vlade, da če se odloča v okoljskih vprašanjih - kot je uporaba pesticidov, ki zadenejo vse prebivalstvo, tudi še nerojene generacije -, da tedaj pozove k čim bolj široki javni razpravi. Vprašanje, če bo guverner gospod Mitja Gaspari ali Janez Jazbec, v času ko tako ali tako nimamo več lastne valute, je stvar prestiža. Toda ignoranca do državljanov pri okoljski politiki je gesta, ki kaže na elemente samovolje oblasti, ki si pripisuje absolutno modrost; ko za svoje krucialne odlolitve ne spodbudi poprej najširšega polemičnega premisleka.

Premier Janez Janša se je pohvalil, da njegova vlada prizna tudi napake in jih popravi. V primerjavi z Ropovo in Drnovškovimi to dejansko drži, toda kdaj v resnici spregleda napako? - Šele po močnem medijskem in vsesplošnem revoltu, ki se kaže v javnomnenjskih anketah.

Podobno ravna tudi katoliška cerkev. Blejski župnik je najavil, da bo turističnim obiskovalcem cerkvice na otočku zaračunaval po par evrov. Naenkrat so poskočili elektronski mediji, zabrundali so celo tisti, ki nikoli ne odidejo na otoček. Dolgoletna navada brezplačne svobode turističnega gibanja je bila ogrožena. In preudarna cerkev je svojo napoved hitro umaknila.

Ljubljanske množice, ki v službe, šole in po opravkih po svojem mestu ne hodijo turistično, ampak je to del njihovega neizbežnega vsakdana, na župana Jankovićeva drastične podražitve parkiranja niso reagirale.

Neusodni blejski otoček, zaradi katerega bi človek izgubil največ 3 evre na leto, je prižgal medijsko-splošni revolt, nekaj sto evrov na leto dražje mestno parkiranje pa množice sprejmejo ponižno. Liberalci bi lahko častili cerkev, saj je očitno edina oblast, katere poteze še vzdramijo ljudstvo!

Ko denimo ljubljanski grof doseže, da mu mestni svet podelili pravico, da po svoji vesti soodloča o cenah v mestnem Holdingu, politiki ostanejo nemi. Svetnica SD Metka Tekavčič nekaj blago zacvili, liberalni demokrati pa problema sploh ne opazijo. Nihče ne protestira ukinitvi dolgoletne mestne tradicije, po kateri se je o cenah javnih storitev poprej izjasnil mestni svet. Liberalci v Ljubljani prikimavajo pohodu avtoritarnosti.

Ta se kakopak predstavlja s stališča pragmatičnosti, češ da bo odslej odločanje potekalo hitreje. Pri Zevsu, ali bodo odslej že na vsake nekaj mesecev v Holdingu dražili svoje storitve!?? Župan pa si bo iz tedna v teden uzakonjal večjo moč.

Ni čudno, da LDS razpada, če niti tega več ne zazna.

Splošna percepcija politične realnosti je na Slovenskem sicer zelo relativna. Z lahkoto zazna epohalnost proslav v spomin na grozote Auschwitza, kjer se družno strinjamo, da je bil nacistični režim bestialen. Vsi Slovenci so istega mnenja, da se pohod nemškega nacionalsocializma ne sme več ponoviti.

Govornik na ljubljanski proslavi je bil poet Ciril Zlobec, ki je natančno označil anticivilizacijski značaj največjega taborišča smrti.

Toda, ali je tudi v kakšnem slovenskem kraju domovalo taborišče smrti? - Vsekakor, Teharje, v katerem je Titova vojska zaprla množico protipartizansko usmerjenih ljudi, domobranskih vojakov, žena in otrok in jih potem zverinsko pobijala. Toda septembra 1945, nekaj mesecev po tem, je isti bard Zlobec napisal hvalnico Titu: Tito, ti ljudstvo v ljubezni združuješ.

Cinizem, ki vpije do neba!

Ali danes po 60 letih prirejamo na podoben način kot o nacističnih taboriščih smrti tudi komemoracije o titoističnih taboriščih smrti, kot je bil Goli otok ali Teharje? Nak, doslej se še ni pojavil nekdanji bard titoizma, ki bi denimo na Teharju spregovoril o slepoti časa, v katero je nekoč tudi sam verjel.

Enostavno je odkrivati zlo drugod, govoriti o diktatorjih iz drugih dežel in mižati pred domačimi samodrštvi in odsotnostjo širokih družbenih polemik.