Grobar vrtičkarjev

Če bi iskali skrajna antagonista med politiki, bi ju našli v Jankoviću in Drnovšku. Prvi je glasnik logike čimvečjega finančnega profita, ljubljenec gradbenih firm ter dušman mestnih poljedelcev, drugi pa uči, da smisel življenja ni v denarju, ampak v iskanju notranjega miru in usklajenosti z okoljem ter propagira pomoč revnim in lačnim v Darfurju.

Dva simbola, ki bi morala biti v permanentnem konfliktu.

Toda predsednik Drnovšek je najbolj znan kot veliki oponent Janševi vladi. Ta pravkar pripravlja spremembo zakonodaje, s katero bo omejila predsednikovo izbiro slovenskih članov mednarodnih sodišč, v pripravi, pravijo nekateri, je tudi odvzem njegovih ingerenc pri predlaganju guvernerja Banke Slovenije.

Tu kajpak ni dvoma, da gre za politično motivirano spremembo paragrafov, s katero bo predsednik postal še bolj protokolarna funkcija.

Pa vendar, ali je to udarec po demokraciji? Če bi v to verjeli, bi sprejeli podmeno, da je politična oblast v rokah vlade škodljiva državi. In da je bolj blagodejno, če ima predsednik več politične moči.

Kar je zanikanje bistva parlamentarne demokracije, kjer zmagovita koalicija dobi oblast, medtem ko ji opozicija nasprotuje in čaka na trenutek, ko ona z zmago na volitvah prevzame oblast. Menjava oblasti, ki pa ima v svojem mandatu pravico, da vlada, je pač bistvo demokracije.

Toda vrnimo se k Drnovšku, ki je zapustil predsedniško mesto v svojem Gibanju za pravičnost in razvoj. V kratkem času mu je uspelo, da je gibanju vzel vsebino in prepoznavnost. Ljudje ga poznajo kot Drnovškovo gibanje, ne nazadnje se je na njegovih uvodnih spletnih straneh z vsakično mislijo pojavljal le Janez D., ki je v imenu gibanja ekskluzivno govoril in nastopal pred mediji.

Kaj je danes vsebina gibanja? Janez D., ki je medijem pripovedoval, kako najraje je prav biohrano, in ki zna ostro udariti po nasprotnikih, ni niti z besedico omenil Jankovićevega izgona vrtičkarjev. Kaj šele, da bi ga obsodil za inkvizicijsko preganjanje.

Predsednik v svojem uradu tudi ni zaposlil kot svetovalca kakšnega izmed protagonistov alternativnih oblik življenja, ampak bivšega šefa tajne policije, gospoda Iztoka Podbregarja!??

Skratka, predsednika Drnovška, ali vsaj Janeza D., bi pričakovali kot nasprotnika goreče protivrtičkarske politike ljubljanskega župana.

Seveda ne le njega, tudi okoljski minister Janez Podobnik je znani zagovornik prvobitnosti v primeru vetrnih elektrarn, a na področju okolja nima ambicioznega programa. Mož, ki načeluje ljudski stranki, ki jo podpira množica kmetov, bi moral biti po definiciji naklonjen modernim svetovnim trendom vzpostavljanja ekomest.

V svetu resen proces, pri nas o njem pripoveduje le ekofundamentalist Anton Komat.

Medtem ko župan Janković iz dneva v dan preganja nove skupine vrtičkarjev, ne da bi javno prisegel, da na njihovih gredicah ne bo v njegovem mandatu raslo nič drugega kot trava in grmičevje, se zoper njegovo vizijo Ljubljane ne organizira nobena skupina.

Naenkrat so Ljubljančani klasične ovce, ki sledijo pastirju ali si kvečjemu kaj zabrundajo v brado. Sledijo vodji, ki bo vse uredil namesto njih.

Toda ali je edina možna perspektiva Ljubljane, da je mesto po meri avtomobila? Garažne hiše, krožne obvoznice, vpadnice, veliki stadioni z megacentri?

V svetu, a ne samo v Evropi, veliko govorijo o klimatskih spremembah. Vendar ne le priložnostno in na načelni ravni, temveč povsem praktično. Na Kitajskem, v deželi, ki jo poznamo kot ignorantko do naravnega okolja, saj brezbrižno spušča v ozračje čedalje večje emisije CO2, so v enem izmed predmestij Šanghaja začeli udejanjati koncept ekomesta.

In kakšno čudo je to? - Preprosto, gre za princip, po katerem se mesto skoraj v celoti samooskrbuje s hrano. Županstvo tako spodbuja vrtičkarstvo in razmah kmetij in sadovnjakov.

Tudi v Londonu so vpeljali posebni davek na transport in hrano, ki so jo prevažali iz Ukrajine, Južne Amerike ..., je v veliki meri nadomestila zelenjava in sočivje, pridelano v bližini Londona.

Če imaš hrano iz lastnega zaledja, nisi odvisen od megamarketov, ki ti ponujajo prekomorsko zelenjavo, gomolje in sadje. Država bi že iz strateških razlogov izrednih svetovnih razmer morala spodbujati koncept visoke stopnje sposobnosti samooskrbe.

Kdor govori resno o klimatskih spremembah, ta bo uvidel, da so letalski, ladijski transporti in kamionski transporti, ki čedalje bolj množično križarijo po planetu, fatalni porabniki nafte in z izpuhi usodno erodirajo okolje.

Ena sodobnih vrednot postaja sobivanje mesta in narave, a ne le v smislu sprehajalnih parkov, temveč v dejstvu, da je pridelovanje hrane ena velikih postavk človekovega bivanja. Da v prostorskih planih najde svoje mesto tudi kmetijstvo. Okus češnje, pravkar odtrgane z drevesa, je neprimerljiv s sadeži, ki jih pod tem imenom prodajajo megamarketi.

Toda v sodobni Ljubljani se postavlja vprašanje: čemu služi jankovićevski pogrom nad vrtičkarji?

Da bodo na tako pridobljenih zemljiščih sezidali nove stolpnice in poslovna poslopja? Da bodo tuji politiki navdušeni nad lepoto slovenske prestolnice?

Za ceno zadovoljstva desetine tujcev, ki bodo v Ljubljani en passant, je župan pripravljen spraviti tisoče ljudi v žalost. Hvala bogu, da so televizije začele predvajati nesrečne obraze in besede ljudi iz družbenega dna, ki jim gospod Janković jemlje smisel biti.

V demokraciji je na voljo izbira: ali grem na sprehod po parku, preživljam trenutke ob klepetu mestnih lokalov ali pa motovilim po vrtu.

Grozljivka, takšnega nasilja oblasti nad delom populacije ni pomniti od trdega obdobja komunizma!

Ki mu botruje licemerje ljubljanskih liberalcev in libertinov. Ti v hipu skočijo na ulice demonstrirat, če kani Janševa vlada iz vodovarstvenega območja Ambrusa preseliti Rome ali če jim podre črne gradnje. Ko pa župan Janković napove rušenje romskih barak, jih to ne moti!!!??????

Da so postavili in naselili kolibe na mestnem smetišču, je pa smešen očitek. Pa saj mesto samo pozna primer socialnih stanovanj, ki jih z mestnim denarjem in na mestnem zemljišču sem ter tja zgradijo za socialno ogrožene!

Tokrat tudi ne vidimo slavnih odvetnikov, ki bi ljubljanske Rome branili pred ukrepi župana Jankovića, kaj šele, da bi se pogajali z njim, kje jim bo postavil nadomestne hiše.

V Ljubljani preganjanje Romov z njihovih bivališč ni diskriminacija, ampak normalni prostorski ukrep. Pogrom nad vrtičkarstvom pa sanitarni ukrep. -???????