kolumna / Jože Andrej Čibej: Slovenske kastracije

Te dni sem bil neverjetno kulturen, še posebej, če upoštevamo, da mi je na vseh koncih zmanjkovalo časa. Zna biti, da je moj napredek vsaj v korelaciji z dejstvom, da smo po dolgih letih morbidne, včasih patetične zaljubljenosti v praznovanja obletnic smrti končno preklopili na poveličevanje rojstev. Ali pa je to samo letos, ko je letnica tako luštno okrogla? Kakor koli že, tako polna usta so nas Prešerna in njegovih verzov, da domači niso zadoščali in je bilo treba še tujih (aktivnih) občudovalcev. Ker je volumen ljubezni konstanten in gostota toka velika, pa se bojim, da bo čas (spet) kratek, zato ga kaže temeljito izkoristiti: tokrat nič o denarju, sama kultura me bo.