kolumna / Dragica Korade: Vrnitev k vegetaciji

Pisatelj Zorko Simčič je v svoji lucidni septembrski kolumni Od postmodernizma do karkolizma z ravno pravo mero ironije opozarjal na nevarnost, da bo iz umetniškega obtoka izginila vegetacija. Nekoč so umetniki upodabljali travnike, zelenjavo, sadje, v modernih časih pa vstopa po pisateljevem opažanju v ospredje - meso. Bolj zaradi "olfaktornega kakor zaradi vizualnega učinka" se mu je v tekst pretihotapil spomin na nemškega avantgardista, ki je pred nedavnim obložil stebre nekega poslopja z rezinami šunke. Pa na Francoza, ki je razstavil kos mesa in v njem vbodeno brizgalko s heroinom, naslov umetnine pa se je glasil: Meso in sreča. O slavnem Hermannu Nitschu, ki je pred dvema letoma na poletnem festivalu na Dunaju pred umetniško publiko mesaril prašiče in bike in potem risal z njihovo krvjo, Simčič sicer ni pisal, a zagotovo si s svojim krvavim umetniškim projektom, ob katerem si je marsikdo predvsem zaradi "vizualnega učinka" zaželel vrnitve k vegetaciji, zasluži posebno mesto v okviru umetniških obdelav in predelav mesa.