kolumna / Dragica Korade, Večer: Kučan in druge institucije

Če nič drugega, je prvi resni politični spopad za uvedbo institucije bivšega predsednika države vreden pozornosti vsaj zato, ker so se skozenj prvič po dobrem desetletju zamolčevanj, sprenevedanj in zanikaj v slovensko politično retoriko vrnili "bivši". Noben film, ki se je vrtel na sicer burnem političnem prizorišču, skoz in skoz preobteženem z infantilnimi rivalstvi, podlimi sumničenji in pritlehnimi manipulacijami, se ni nikoli zavrtel okoli vrste človeških vprašanj, ki so si jih takole, pri sebi, postavljali mnogi: denimo o socialno-psihološkem mehanizmu, po katerem so najbolj zadrti komunisti čez noč brez posebnih težav postali najbolj zadrti antikomunisti. Ali o učnem receptu, po katerem so profesorji samoupravne ekonomije čez počitnice zapopadli vse skrivnosti tržne ekonomije. Da o svetopisemskem čudežu, po katerem so najbolj zagrizeni varuhi socializma in družbene lastnine postali najbrutalnejši akterji kapitalizma, sploh ne govorim: na njem sloni Drnovškova zgodba o uspehu.