Prekličite podpis!

Če nas vlada sili v vojno, v odgovornost za agresijo, če nam hoče vest obtežiti s pobitimi, izstradanimi, pregnanimi ... je pač treba jasno povedati: ne v našem imenu, ne z mojo odobritvijo.

Vlada je podpisala izjavo "vilniuške skupine" sedmih povabljenk v Nato in treh kandidatk zanj. Izjava je po splošni oceni ostrejša od pisma osmih šefov držav in vlad, s katerimi naj bi po laskavi ameriški oceni "nova Evropa" povozila "staro Evropo", to je, EU brez Danske, Velike Britanije, Portugalske, Španije in Italije. Izjava je tudi veliko krepkejša podpora politiki sedanje vlade ZDA kakor pismo osmerice. V izjavi slovenska vlada in njeni kolegi v Vzhodni Evropi pozivajo varnostni svet Združenih narodov, naj odobri napad na Irak, hkrati pa dejansko že vnaprej upravičujejo morebitno vojno proti Iraku brez odobritve OZN.

Ta podpis je sramoten iz številnih razlogov. Navedimo zgolj najbolj očitne! Nobena politična stranka v Sloveniji ni dobila pooblastila, da državo potisne v sodelovanje pri napadalni vojni, da spodbuja k vojaškemu napadu in da upravičuje dejanja, ki kršijo ustanovno listino OZN. Nobena politična stranka namreč nič takega ni predložila v programih, na podlagi katerih smo jih izvolili v parlament. Resda živimo v časih, ko volitve zgolj legitimirajo oblast politične kaste. Res živimo v časih, ko se odločitve volivk in volivcev dogajajo po nekakšnih estradnih in ne po političnih merilih. A tudi v tako neresnem političnem okolju se je treba zresniti, ko gre za življenja, za milijone - in nemara kar za prihodnost sveta.

Nadaljnji razlog za sramotnost dejanja slovenske vlade je v, recimo temu, ustavno določenih načelih sožitja v državi in delovanja državnih teles. Ustava Republike Slovenije v 124. členu določa, da "pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja". Če se država k temu zavezuje pri varnostni politiki, bi moralo še toliko bolj veljati za mednarodno politiko. V tako imenovani mednarodni skupnosti bi morala biti Slovenija glasnica miru in sožitja - tako politiko bi morala na podlagi ustavne zaveze izvrševati vsaka vlada. Volivke in volivci pa bi ocenjevali, kako uspešno, domisleno in zavzeto razni dejavniki uveljavljajo to z ustavo določeno načelno politiko.

Ne vem, ali hoče kdo v tej državi deliti odgovornost za pobijanje, preganjanje, za lakoto, bolezni in nesrečo milijonov ljudi. Težko si predstavljam, kaj se je podilo po glavi članicam in članom vlade, ko so se odločili, da izjavo podpišejo in tako rekoč voluntirajo pri sramotnem ubijalskem početju. Prepričan pa sem, da pri tem dejanju ne vlada ne tisti, ki je podpisal, niso izvrševali mandata državljank in državljanov. Vem tudi, da milijoni ljudi v Evropi in po svetu nasprotujejo morebitni vojni proti Iraku. Želel bi si vlade, ki bi znala prisluhniti miroljubnim ljudem sveta in ki bi se končno začela zavzemati za miren in za bolj pravičen svet. Lepše bi bilo živeti v državi, katere imenitniki ne bi hodili v Davos, temveč v Porto Alegre. Lepše bi bilo živeti v državi, ki bi jo spoštovala ljudstva sveta in ki ne bi dobivala komplimentov od vojnih hujskačev in profiterjev.

Zato sem se odločil, da sprožim pobudo, naj vlada RS prekliče podpis na izjavi "vilniuške skupine" sedmih povabljenk v Nato in treh kandidatk zanj. Poskusimo najprej s političnimi sredstvi: odložimo še za trenutek čas državljanske nepokorščine. Če se bo naposled treba zateči tudi k bolj drastičnim sredstvom, tedaj bomo vedeli, kdo je za to odgovoren: tisti, ki so podpisali - in tisti, ki jih niso prijeli za roko in jim niso podpisa preprečili. Zdaj imajo še eno šanso: naj prekličejo podpis. Tako bi se jim naposled le posrečilo, da bi Slovenijo "postavili na zemljevid". Postavili bi jo na častno mesto, kjer bi država in njeni državljani in državljanke lahko uživali spoštovanje naprednega človeštva. Saj bi mu zbudili upanje, da se še splača in da je še mogoče bojevati se za lepši in pravičnejši svet brez vojn in brez vojnih profiterjev in gospodarjev.