kolumna / Matevž Krivic: Gnitje vladajočih trupel

Morbiden, bizaren naslov - se strinjam. A naj kar ostane. Pod vladajočimi "trupli" mislim na LDS in ZLSD. Ali podobno morda gnije tudi SLS, me kot simpatizerja levice toliko ne zanima. Si res želim, da bi ta "politična telesa" postala trupla? Ni važno - razvoj bo šel naprej svojo neusmiljeno pot, pa naj si jaz želim karkoli. Kateri razvoj? Proces gnitja, proces razpadanja "pri živem telesu".

Imam to "smolo", da sem se v mladih letih učil ("dopisno") parlamentarizma pri Italijanih. In mi je zato morda bolj kot drugim pri nas ostal globoko v zavesti tragični fiasko italijanskega parlamentarizma in partitokracije ob koncu 20. stoletja. Tam je sicer krščanska demokracija imela na razpolago 40 let koalicijskih vladavin, da je do konca segnila in na koncu okužila s to smrtno gangreno še demokratično (nekomunistično) levico - toda danes, ko se vse na svetu odvija hitreje, na segnitje naše hegemonistične stranke najbrž ne bo treba čakati tako dolgo.

In do kakšne mere je proces gnitja naših vladajočih trupel, pardon, teles, do danes že napredoval? Celovite analize tega socialno-medicinskega fenomena seveda še ni naredil nihče in je najbrž tudi nikoli ne bo - kvečjemu nekoč kasneje, za nazaj, ko bo za terapijo že prepozno. Za nas sodobnike zadošča, da beremo časopise, celo na TV včasih kaj izvemo - in si sproti ustvarjamo laično diagnozo stanja. Ta je pa vsak dan hujša.

Kaj se je dogajalo z LDS, dokler je bila v koaliciji z Drnovškom, je znano in ne bi ponavljal. Zdaj je te "nenačelne koalicije" sicer končno konec, ampak deset let tega stila vladanja se je globoko zažrlo v družbeno tkivo in (še bolj nevarno) v družbeno zavest. Seveda še zdaleč ni vsega kriv Drnovšek - za marsikaj smo mu lahko tudi iskreno hvaležni. Zlasti za deset let relativno mirnega razvoja. Kako bi teh deset let preživeli brez njega, me je ob vseh političnih diletantih in "zaletelih" na levi in na desni strah pomisliti. In tista rakava bolezen vsake dolgotrajne vladavine - klientelizem, na katero je začel na koncu tudi sam opozarjati, bi se v LDS razrasla tudi brez njega (če bi seveda LDS brez njega sploh prišla na oblast in na njej tako dolgo ostala).

V Ropa in "gabrovsko renesanso" izvirne LDS sicer polagam (zmerno) velike upe, hkrati pa se zavedam, da je menjava elit na oblasti edino učinkovito zdravilo zoper klientelistično in karieristično notranje gnitje stranke in družbe kot celote. Ob Janši in Bajuku, ki od desnice uspešno odganjata sredinske volilce, ki odločajo volitve, pa (zlasti v razmerah specifične slovenske politične razklanosti in zadrtosti) žal ni videti, vsaj kratkoročno ne, realne možnosti za "normalno" zamenjavo na oblasti. In tako se, kljub nekaterim nasprotnim tendencam, spet riše na obzorju črna perspektiva dolgoletnega "gnitja po italijansko". Da si je Rupel upal takoj po "zmagi" na referendumu za Nato neskrupulozno obelodaniti svoje (politično in materialno) koruptivne apetite po privatiziranju izobraževanja bodočih diplomatov, je zanesljiv simptom, kako daleč so ti gnitni procesi tudi v vrhu LDS že napredovali - in kako se jih naša "politična smetana" sploh ne zaveda, jih ni sposobna dojeti.

Stanje je še dodatno alarmantno zato, ker se analogni procesi gnilobnega razkrajanja vse bolj razraščajo tudi v "pomožnem vladajočem truplu", to je v ZLSD. Če je zadnja afera z banko SIB morda samo gnojni tvor, ki je dozorel in ga je možno z odločnim kirurškim posegom izrezati iz drugače zdravega tkiva, bi bil zelo srečen. Toda bojim se, da ta stranka nima dovolj odločnega in sposobnega kirurga, ki bi to hotel in zmogel narediti - in še bolj se bojim, da bolezen žal ni lokalizirana samo na en hud gnojni tvor. Nimam pregleda nad dogajanjem in stanjem v stranki - osebno pa sem vpleten kar v dve zadevi, kjer gnoj že močno zaudarja.

Ena taka zadeva je škandalozna politika mesta Ljubljane nasproti najemnikom "neprofitnih" stanovanj, kjer so pomanjkanje denarja za gradnjo takih stanovanj "rešili" tako, da so ga vzeli kar upravičencem do teh stanovanj. Ti socialno niti plačevanja običajnih najemnin ne zmorejo, kljub temu pa so jim že leta 1996 nabili še plačilo milijonske "lastne udeležbe", če so do stanovanja hoteli priti. Za to so morali vzeti kredite - in zato sedaj niti neprofitnih najemnin seveda ne morejo več plačevati. To asocialno "socialno politiko" so v Ljubljani družno podpirale leve in desne stranke (zato so bile doslej vse javne kritike bob ob steno), ampak glavna odgovorna za ta sektor je bila pa prav mestna ZLSD. Misleč, da imajo ženske več socialnega čuta in tudi več politične korajže, sem na ta problem dodatno opozoril tudi tri državnozborske poslanke ZLSD - doslej tudi od tam brez odziva.

Druga taka "zaudarjajoča" zadeva je seveda enoletno sprenevedanje ministra Bohinca in njegovega aparata, da se z nezakonitim izbrisom leta 1992 18.000 ljudem ni zgodila krivica, ki bi jo bilo treba hitro popraviti. Upanje (za zdravje v stranki) tu sicer vzbuja odločna podpora poslanske skupine stranke in še zlasti vodje Mirana Potrča našim zahtevam, da se stvar zakonito in hitro uredi - kaj bo sedaj, ko sem si dovolil javno izraziti željo, da bi se stranka od oportunističnega ministra Bohinca poslovila, bomo pa še videli. Vem, politika je grd posel - in občudujem vsakogar, ki je doslej v njej ohranil dostojanstvo in čist obraz. Mirana Potrča tu vsekakor uvrščam na prvo mesto - v Sloveniji, ne le v stranki. Tudi če bo zaradi moje "nesramne diverzije zoper Bohinca" tu prisiljen narediti kakšno potezo, ki mi ne bo všeč.

In ko je na to vse prišla še podpora Natu, pa Kučanova včasih (npr. v intervjuju Večeru) prav bushevska argumentacija, pa smešno-sramotno onegavljenje z (ne)podporo vojni proti Iraku, je nekaterim prekipelo. In so začeli sanjati o novi levi stranki. Kaj sem jim sporočil, je Urša Matos delno v prejšnji Mladini že napisala - tu še dva odlomka:

Formirati novo levo stranko ta trenutek bi, se bojim, pomenilo samo drobitev že tako šibkih levih sil in njihovo nadaljnjo marginalizacijo. Če bi bila to pot k temu, da se LDS spravi z oblasti in da leta 2004 prideta na oblast Janša in Bajuk, potem se pa v štirih letih opozicije levica reorganizira in pripravi na volitve 2008, bi bil takoj za to. Ta štiri leta bi bila huda, ampak brez take "šok-terapije" levica v Sloveniji ne bo ozdravela. Bojim se pa, da je žal tudi to huda iluzija. Ta trenutek bi razcep na levici okrepil predvsem desnico v LDS - prav zdaj, ko se vendarle kažejo neki pozitivni znaki znotraj LDS - in potem smo zapečateni za dvajset let.

Tudi če se z mano ne strinjate - ne prenaglite se! Vsak dan dobivamo od nasprotnikov nova darila - usedimo se še vsaj malo k reki in počakajmo, da priplava mimo še kakšno "politično truplo". In medtem raje še vsak dan kakšno "ušpičite" (tu bom z veseljem pomagal), s čimer si boste postopno krepili simpatije v javnosti - z razglasitvijo strankarsko-političnih ambicij jih boste pa več izgubili kot pridobili. ... Položaj še ni dozorel za preobrat. Potrpljenje - in delati vztrajno naprej!