kolumna / Rastko Močnik: Prihodnji rezultati ameriške zasedbe Iraka

Vojna zlasti ni bila "preventivna": Irak ni ogrožal ZDA, orožja za množično uničevanje v Iraku za zdaj niso našli, sicer pa so ameriški oblastniki že prej vedeli in javno razglašali, da Irak takega orožja, tudi če bi ga morebiti imel, ne bi bil sposoben uporabiti (o tem je pisal New York Times 1.-2. februarja). Napadalci so spotoma spremenili cilj - zdaj naj bi v okupirano deželo prinašali "demokracijo". Stari varšavski pakt pod poveljstvom Brežnjeva in pod zastavo doktrine o "omejeni suverenosti" je leta 1968 branil "socializem" v Češkoslovaški - novi varšavski (pardon: vilenski) pakt pod Bushevim vodstvom in pod zastavo "pravice do ingerence" osvobaja Irak za "demokracijo". V sedanjih liberalnih časih je nemara bolj kakor moraliziranje razumljivo vprašanje o stroških in dobitkih. A tu nas komentatorji prehitijo z odgovorom, še preden začnemo računati: saj ne gre za ljudi v Iraku, pravijo, saj gre vendar za nafto. Pa gre res? Elmar Altvater računa takole: recimo, da je vojna stala 1000 milijard dolarjev. Če bi bila cena sodčka nafte 30 dolarjev, bi ceno vojne lahko izrazili s 33 milijardami sodčkov. Iraške zaloge ocenjujejo na 112 milijard sodčkov: vojna bi tedaj stala dobro tretjino bogastva, ki je sploh na razpolago v Iraku. Pa še stroškov proizvodnje, prevoza in dobičkov nismo upoštevali. Zadeva se ne izide, še zlasti ker je letna svetovna poraba ta čas 22 milijard sodčkov - in bi torej za povrnitev stroškov vojne morali čakati predolgo. Neposredna vrednost iraške nafte potemtakem ni zadosten razlog za vojno. Obogatela bodo sicer naftna podjetja: njihovi zastopniki, manadžerji in lastniki so resda člani najožje Busheve klike. Obogateli bodo tudi tisti, ki bodo ponovno zidali razbiti Irak - med njimi spet člani najožje oblastniške klike v ZDA, pa še kakšen "zaveznik", ki bo hotel svoje umazano plačilo. A ne eno ne drugo ni videti zadostno nadomestilo. Dodajmo še posredne dobiti od vojne: ponoven zagon vojaških raziskav, vojaške industrije in trgovine z zastarelim orožjem - dobrodošla infuzija državnega in vazalskega denarja v pešajoče ameriško gospodarstvo. A to transfuzijo izvršuje sedanja vlada ZDA tudi brez vojn. Neposredni dobički potemtakem ne bodo izplačali vojnih stroškov.