kolumna / Dragica Korade, Večer: Meja. Brez meje. Z mejo.

Saj ne, da bi se človek posebej utrujal s ceremoniali, s katerimi je politična elita pred tednom dni zaokrožila vstop Slovenije v Evropsko unijo, ampak to, da v Novi Gorici domačini niso smeli spremljati državnega slavja na osrednjem prizorišču, pač pa samo od daleč, izza varnostne ograje, je vsaj simptomatično. Ograja, ki jih je pol stoletja ločevala od sosedov in vsega tistega, kar so v blokovski politični filozofiji utelešali, je tisto noč, ko so politiki z obeh strani meje na novo odkrivali pojem združevanja, znova razdruževala: na eni strani so blesteli zaslužni, bogati, vplivni, na drugi pa so bili običajni moški in ženske, ki so si domišljali, da tista prvomajska noč pripada vsem; njim, ki so se morali ves čas učiti živeti ob meji, z mejo in za mejo morda bolj kakor drugim.