kolumna / Rastko Močnik: Kapitalizem na državni bergli

Tako nekako sta pred poldrugim stoletjem pisala o kapitalizmu njegova najbolj revolucionarna kritika. Ta pogled, ki pripisuje kapitalizmu osvobodilno razsežnost, še zmerom razvijajo številni revolucionarni misleci. Po Toniju Negriju, denimo, naj bi se kapitalizem tako rekoč samodejno razvil do stopnje, ko naj bi bil le še "narobna stran" komunizma. Ostaja nam samo še, da z revolucionarnim gibom obrnemo novo stran v zgodovini človeštva. Revolucionarna romantika se tu povezuje z linearnim in determinističnim umevanjem zgodovine, ki sta ga v družboslovje sicer prinesla klasika politične ekonomije Adam Smith in David Ricardo. Negri žene naprej klasični Marxov motiv, da kapitalizem že v tolikšni meri podružblja proizvodnjo, da postaja zasebno prisvajanje proizvodov vse bolj nevzdržno protislovje. Na drugi strani tehnološko revolucioniranje vse bolj zmanjšuje delež živega dela v proizvodnji - in s tem odpravlja tako delo kakor proizvodnjo vrednosti. Odpravimo zasebno lastnino - pa bo človeška dejavnost postala svobodna igra človekovih bitnih moči.