Ura anatomije

"Žerdinu je bilo novinarsko poslanstvo položeno v zibko - oče novinar, mati defektologinja."
Nedelo, 8. oktober 2006

"Ampak nimam, ker ne smem imeti,
mlade podnajemnice,
mlade podnajemnice ..."
Zoran Predin: Mlade podnajemnice

Rumeni tisk pri nas je ogrožen. Resničnost je bolj rumena kot tisk sam in po izkušnjah s tiskom zdaj človek tudi resničnosti ne verjame več. Smo na Heisenbergovem prehodu v nedoločljivost. Bolj je resnično, manj je verjetno in bolj je verjetno, manj možnosti je, da je resnično. Ob prvem aprilu se mi redno zgodi, da so tisti dogodki, ki sem jih imel za prvoaprilske, resnični, pač pa se tisti, ki se mi zdijo resnični, izkažejo kot prvoaprilska potegavščina. Resničnost rumeni kakor jesensko listje. Zato jo bomo pustili, da gre po svoji naravni poti, da odpade in zgnije.

Če se izpovem - meni je bilo v primeru Rupar samo nerodno. Nihče se mi ni zdel bolj ali manj kriv, videl sem samo nesrečne ljudi, objokane ženske, tresoče se roke silaka iz Gorenjske in glas, ki je govoril o odpuščanju, zraven pa vse to nekdo dokumentira in komentira - in spet mi je bilo nerodno. Kako preprosta je človekova narava pri samem korenu in kakšna enaka občutja zajamejo človeka, ko ga usoda vrže z vrha v globine. Pa naj bo tebanski kralj ali pa predsednik najmočnejše države na svetu. Ali pa župan nekega malega mesta. Takrat, ko se jim to zgodi, se še včerajšnji vladarji kraljestev, držav ali občine spremenijo v premočen, rjav ovijalni papir. Če je močnejše narave, v premočen popendekl. In takrat govorijo v istem jeziku. Bill Clinton je na zaslišanju o dogodkih z Monico rekel takole:

"I did not have sexual relations with that woman."
"I never told anybody to lie, not a single time, never."
"These allegations are false and I need to get back to work for the American people."

Presenetljivo je namreč, kako sta si slovenščina in angleščina podobni. S to razliko, da se tam podnajemnici reče that woman, Tržiču pa Amerika.

(Kotiček za intimo. Kar nekaj izkušenih žensk mi je zatrdilo, da je Rupar nedvomno zanimiv za ženske, pa tega nekako nisem verjel. Zdaj vidim, da žensk ne poznam ali pa poznam neke popolnoma druge. Hvala vam!)

Z intimo se končajo tudi tako neintimni sistemi, kot je vojska. Z njo pri nas ravnamo bolje kot s predsednikom države, vlade in ministrskim zborom. Nimamo denarja, da bi spodobno prevažali civilno oblast na njene civilne obiske, imamo pa denar, da bomo prevažali vojake na tuja bojišča. In če se enemu ali dvema zgodi krivica, priteče vse na kup. Niti Nato jih ni sklical, ko pa sta dve vojakinji prijavili spolno nadlegovanje, so stopili skupaj vrhovni komandant in predsednik države Drnovšek, šef generalštaba Gutman, minister za obrambo Erjavec, predsednik parlamentarne komisije itd. - sami specialisti za vojaška posilstva. Na koncu so se zadovoljno razšli na svoje domove. Mene pa kot povprečnega konzumenta novic še zmeraj zanima, ali so jih nadlegovali ali jih niso. In če ne, zakaj ne?

Še bog, da imamo ljudi, ki imajo vizije. "SD Koper predstavil svojo vizijo novega stadiona." I have a dream ...in vidim novi stadion, na njem pa vesele množice delovnega ljudstva, z razvitimi prapori, brezrazredna družba, ki se je osvobodila spon kapitala in odpravila izkoriščanje človeka po človeku. Ne vem, zakaj bi stadion sicer potrebovali. Vizija - ljudje, ki so dopoldan pristaniški delavci, popoldan sobarice in natakarji, zvečer pa se zbirajo na stadionu in slavijo vizijo SD Koper. Stadioni, stadioni ... Colloseum, Circus maximus ... Ko je Speer načrtoval Germanio, je med prvimi maketami postavil stadion. Ljubljanski kandidati si trgajo vizijo stadiona iz rok kot svilene spodnjice na damski razprodaji. In eni imajo vizijo Ljubljane brez džamije in drugi vizijo z večnamenskim verskim objektom. Za Metelkovo so bili pripravljeni dati roko v ogenj. Potem pa jim že zmanjka. No, pa pravilno znajo odgovoriti na vprašanja, koliko stane žeton in kdaj so se nazadnje peljali z avtobusom. In se spoznajo na Plečnika, eden je recimo rekel, da je Plečnik naredil Robbov vodnjak. Edino svežino in mladostni polet izraža vizija upokojenca Frančka Rudolfa, ki bi kot župan v Ljubljano pripeljal milijonske evropske množice, da bi tukaj postali kralji ulice.

Za varnost bo poskrbljeno. Šef policije je podelil priznanja za posebne dosežke. Neki policaj je recimo rešil nekoga iz vode in je bilo rečeno, da bi lahko tudi vstran pogledal, pa ni. Čudno, meni sploh ni na pamet padlo, da bi policaj vstran pogledal, če je nekdo v nevarnosti - kako da to pade na pamet šefu policije?

In včasih me je groza. Tako kot zadnjič, ko so objavljali poročila s sojenja Plutu. Resni časopisi so do zadnje potankosti opisali vse krutosti, ki jih je zagrešil ubijalec, s kirurško natančnostjo smo bili seznanjeni z načini vbodov, z globinami ureza, z opisom dolžine umiranja in stopnjo bolečine. To ni bilo novinarsko poročilo, ampak zapis markiza de Sada. Šola ubijanja. Poročilo je ponovilo Silva Pluta, naredilo je tisto, česar sam ni več mogel. Tri ženske so pač umirale še enkrat, tokrat vsem na očeh. Brez vsakega moraliziranja je treba obsoditi ta lahkomiselni pristop sodnih izvedencev, preiskovalcev in novinarjev do kriminala z izrazitimi patološkimi znaki. In vprašanje je samo še to, kdo in kaj je zdaj tukaj patološko in koga se je treba bati. Držite fige, spoštovani udeleženci, da ne bo nihče sledil recepturi, ki ste jo tako natančno razgrnili pred možnimi odjemalci v svetu seksualne blaznosti. In kdo lahko komurkoli prepreči, da ne bi prek natančnih opisov tako sadistično užival, kot se je to očitno dogajalo Plutu, in to brez bojazni, da bi moral za to plačati najvišjo kazen - trideset let zapora. Dobi se že za 190 tolarjev.

Ostane mi še, da pojasnim današnji podnaslov Obrezani kandidat v Tržiču. Kreirala ga je novička iz Tržiča, kjer se eden od kandidatov za župana pritožuje, "da je bilo v zadnjih številki Tržičana kar 30 fotografij župana Pavla Ruparja, medtem ko je uredništvo časopisa na drugi strani njegovo podobo celo izrezalo s skupinskega portreta in tako obrezano fotografijo objavilo".

In če bo zmagal obrezani kandidat, se bodo morali svetniki pred sejno dvorano sezuti. Najbolj bodo tega vesele čistilke.

P. S. Materazzi je izdal knjižico z naslovom Kaj sem v resnici dejal Zidanu, kjer je med drugimi navedel tudi to izjavo: "Odkar je Foucault umrl, je francoska filozofija res na psu." Naj spomnim, da sem že 15. julija, takoj po tekmi napisal, da vem, kaj mu je rekel, in sicer: "Jebem ti jaz tvojega Lacana!" Čeprav izhajava z Materazzijem iz različnih filozofskih šol, pa je vendarle toliko podobno, da bi ga nemara lahko tožil zaradi avtorstva. Ali pa ga bom kar z glavo butnil!