Marko Zorko

 |  Mladina 6  | 

Recimo bobu floskula

"Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši."

© Tomo Lavrič

"O zlati vek, ko Kranjcem pride!"
Po Prešernu

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marko Zorko

 |  Mladina 6  | 

© Tomo Lavrič

"O zlati vek, ko Kranjcem pride!"
Po Prešernu

"Oblast je pri nas ljudska!"
Laibach

"Staro hišo bom prodal Albancem ali Ciganom, da bo moj bivši sosed videl razliko med dobrim in slabim sosedom."
(Rajko Hrvatič, poslovnež in eden najbogatejših Slovencev)

Delanje državljanov se je začelo. Da bo šlo hitreje od rok, so se ga lotili s krampom in lopato. Prešernov dan je bil že od nekdaj primeren dan, ko država rokave zaviha in pokaže, da je prava umetnost, če se iz umetnosti politika dela. Ker na umetnike še ne more neposredno vplivati - še zmeraj se ji izmuznejo kakšni peljhani in slaki -, je tem močnejša v interpretacijah. Primeri iz zgodovine. Leta 1948 je za Prešernov dan pisalo na prvi strani časopisa: "Žive naj vsi narodi!", ker je odlično služilo namenom komunajzarske Internacionale. Naslednje leto, leto napada Informbiroja, pa je bil na prvi strani Prešernov pohlevni verz: "Domu, Kranjc moj, zvest ostani!" Natančnejša raziskava bi pokazala, kako je vsakokratni poudarek na Prešernov dan opisoval programske in idejne namene oblasti. Letos je bila za Prešernov dan v parlamentu razstava o Simonu Gregorčiču, kajti "medtem, ko je Prešeren konstituiral visoko umetniško poezijo, je Gregorčič pisal za vse Slovence". In kaj smo še zvedeli? Da je "opravljal pomembno družbeno-kulturno vlogo, kar je povezano s parlamentom naše države, o katerem je pesnik lahko samo sanjal ter pel, da je svetovnonazorsko ostal zvest katoliški veri in da je ustvarjal v Avstro-Ogrski, nekakšni predhodnici Evropske unije, v kateri so živeli vsi Slovenci skupaj, kar pa žal ne velja za današnji trenutek". Če bi rekel še kakšno o oklepnikih in če bi pravilno uganil, da bo branil slovenski vojak domovino na Kosovu, bi imeli na kupu vse, kar potrebujemo za dnevno politično rabo. In za vse skupaj smo porabili samo nekaj nadrobljenega in nič krivega Gregorčiča. Takrat, ko bo treba bolj odločno udariti, pa se pripravimo na Koseskega. "Kaj bliska se v jasnim? Kaj votlo doni?"

Opravljam. Če je Avstro-Ogrska primerljiva z EU, zakaj se reče, da so takrat vsi Slovenci živeli skupaj, zdaj pa ne? Je pa res, da se zaradi EU ni položaj zamejskih Slovencev nič spremenil. Slovenska knjižnica v Trstu je še zmeraj taka, kot je bila pred petimi leti, ožgana in osmojena, otroške jasli v Trstu so nedavno pogorele. To ni stvar "združene Evrope", to je nekakšen genski izrastek, ki pa je rabil za svoj razvoj dovolj zatohle podlage v tako imenovanem, večkrat preinterpetiranem zgodovinskem spominu. In odličen micelij je splošna dovzetost ljudi, ki živijo na zgodovinsko nemirnih mejah, za razvoj tistega starinskega gena, ki se na koncu izrodi za v današnje čase popolnoma nepotreben program: Odstraniti tujek z narodovega telesa in ohraniti vsako ped zemlje! In v taki ali drugačni obliki (izbrisani, Romi, specialci na Muri itd.) tudi pri nas nastaja podgobje, ki lahko oblikuje kakšne patološke oblike, in zagori ogenj. Nekaj takega se je že pokazalo v primeru Strojan. Vse policijske zarotitve, da je šlo pri zasledovanju družine samo zato, da se zavaruje ljudi in imovino, govorijo zelo razločno o tem, da je vendarle šlo za grožnjo s smrtjo in požigom. In namesto da bi odstranili grožnjo, so odstranili ogrožene. Možno pa je seveda, da so imeli Strojani status posebne varovane priče, kot vidimo v filmih, in da bodo nastopili v tožbi proti državi. Ta razlaga bi bila za policijo še najbolj ugodna.

Meni je ljubek zlasti tisti poudarek, da je Gregorčič pisal za vse Slovence, kajti znano je, da tisto, česar vsi Slovenci ne razumejo, tisto je nekoliko sumljivo. Zakaj ne govorijo tako, da bi vsi razumeli, kaj skrivajo? Vzorec "za vse Slovence" se pojavlja vedno bolj pogosto. Množijo se TV-oddaje za vse Slovence, vrnila se je harmonika za vse Slovence, prodirajo zabaviščniki za vse Slovence. Ta vsevsebnost se sestavlja iz prepoznavnih etiket o Slovencih na sploh, dodamo še ščepec Evrope, premešamo in ponudimo še toplo. Kot prilogo priporočamo bob, ki ga je to leto pripravil Janez Janša: "Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši."

Izjava je bila po izboru občinstva razglašena za bob leta. Reci bobu bob. V slovarju je povedano, da to pomeni "opisati stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepševanja". Navedeni "bob" v ničemer ne ustreza tej razlagi. S svojo vznesenostjo je izjava zgolj cvetka oziroma govorni okras in slovar jo opiše kot floskulo, lepo donečo, a prazno besedo. Ljudstvo pa je v njej prepoznalo dejstva kot taka, brez olepševanja. Lepo je vladati tako razumevajočemu ljudstvu.

Opravljam. Varietejski program k vsesplošni ljudski veselici dodaja minister Erjavec. Teče z reporterjem na desni in s psom na levi in odgovarja na vprašanja za milijone evrov. 63 milijard, 135 vozil, vsa konfiguracija, zakaj pa niste brali drobnega tiska itd.. Vidi se, da se že psu neumno zdi. Na koncu, ko dobesedno teče z njega, si sleče majico in razkrije ozek usnjen nedrček in čakamo, da bo iz torbe potegnil še napihnjeno žensko z bičem in v škornjih. Dobro, tudi minister za obrambo ima pravico, da si meri srčni utrip, ampak zakaj pred kamerami in totalno prepoten? V tistem položaju je bil pa res samo še za na tisti znameniti tobogan, po katerem pri nas spuščamo obrambne ministre v bazen, poln toplih milnih mehurčkov, in kjer potem izginejo. Janša je rešen skrbi. Vojska je njegova ljubezen in težko bi prenašal, da bi bil tam nekdo, ki ga prekaša. Erjavec je zato najboljši, ker je navzdol zacementiral vse normative.

Umetnost bodi pri nas ljudska. Prešeren bo samo še za tistih gornjih 2000, ki so ostali, ko je Crnkovič oklestil bivših 5000. Od kod imamo to številko? Takole gre: Crnkovič je napovedal slabe možnosti za preživetje Arzenala (5000 izvodov), novega časopisa za avtonomno mišljenje, ki ga "vodi ljubezen do lepega in dobrega ter temeljit razmislek o obojem". Spomni na izkušnje, ki jih je dobil v osemletnem vodenju Naših razgledov/Razgledov: "V službi sem bil zato, da bi skrbel za vsebino časopisa, ki ga je bralo sprva pet do nazadnje dva, tri tisoč ljudi, ki so mogoče res imeli radi lépo in dobro in temeljito razmišljali o obojem." Dvoje je mogoče. Ali je v osmih letih tako dvignil nivo časopisa, da je ostalo v Sloveniji samo še 2000 pametnih, ali pa je postalo 3000 tako pametnih, da so nehali kupovati časopis.

Opravljam. Ne vem, kakšno stališče je zavzel Crnkovič do afere Strelnikoff in likovno predelane brezjanske Matere božje - ampak sodeč po fotografiji z otrokom v naročju, ki jo je pripravil za potrebe nove kolumne v Jani, najbrž razume, da ni vseeno, če je na tistem mestu podgana. Jaz bi seveda poskusil s podgano.

In tako opravljam.
Opravljam delo.