Janko Lorenci

 |  Mladina 15  | 

Slovenija kot žaba

Če oblast nima osnovne politične morale, ne more dobro delovati nič

© Tomo Lavrič

Ko se je razvedelo, da je računalnik SDS ponarejal anketo med bralci Žurnala 24, bi moral izbruhniti škandal. Bilo je le zmerno zgražanje, molk in skomiganje z rameni; taki so pač.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Janko Lorenci

 |  Mladina 15  | 

© Tomo Lavrič

Ko se je razvedelo, da je računalnik SDS ponarejal anketo med bralci Žurnala 24, bi moral izbruhniti škandal. Bilo je le zmerno zgražanje, molk in skomiganje z rameni; taki so pač.

Ti "taki" so zadnja leta počeli marsikaj. Z istega računalnika so posredovali gradivo za afero Udba.net; razmajali so Sovo, da so lahko drobno obtožili Drnovška; z Mercatorjem so podkupili Laško, da so dobili nadzor nad Delom; neposlušne medije so skušali uničiti z odtegovanjem oglasov; sprožili so vojno proti "tajkunom", ki so jih pomagali ustvariti sami; tujim novinarjem so postregli z iztrganimi citati o novinarski peticiji - torej z lažmi; lobisti blizu SDS so hodili po podjetjih in jih izsiljevali ... Seznam takih in podobnih mahinacij je dolg kot dobra tri leta vladavine te oblasti.

Njihov seštevek presega vse standarde, kaj je v politiki še dopustno. Tudi če v vseh primerih ne gre za kršenje zakonitosti ali hojo po njenem robu, je moralnost vladajoče politike na psu.

Čeprav je oblast celota in so za njeno početje odgovorni vsi člani, pa je tako mnenje po svoje krivično do manjših koalicijskih strank. Početje, ki označuje to oblast kot nemoralno, je zgoščeno v SDS, njenem hegemonu. Ta hegemon pa ima svoj personalni center - Janeza Janšo.

Vloga posameznika v politiki kot kolektivu je vedno izmuzljiva stvar, toda za Janšo ni pretirano reči, da oblast ne le pooseblja, ampak je oblast. Njegovo vlogo pri dogajanju v izvršni oblasti, na desnici in v politiki nasploh je težko preceniti. Nemoralnost sedanje oblasti v veliki meri izvira iz njega.

Premier je makiavelist s svojevrstno kombinacijo avtoritarnosti, populizma, brezobzirnosti, inteligence in očitno tudi karizme. S to mešanico lastnosti se je prebil na vrh. Manjka mu vsaka modrost; če bi jo imel, Sloveniji po volitvah, ko mu je dežela tako rekoč ležala pred nogami, ne bi začel vladati kot valjar. Lahko bi bil uspešen in priljubljen - če ne bi bil tak, kakršen je.

SDS je zgradil po svoji podobi. V nobeni drugi stranki ni toliko cinikov in agresivcev tipa grims, jerovšek, petek. Ti pomanjšani janše brez njegovih sposobnosti nastavljajo podobne ljudi naprej, krog se širi in še zdaleč ne zajema več samo politične sfere. Krog deluje po načelu našosti (kdor ni z nami, je proti nam).

Premier seveda ni odgovoren za vsa posamična dejanja pripadnikov Kroga. Gotovo pa je odgovoren za vse strateške odločitve in za posamične velike poteze - predvsem pa za stanje duha, v katerem deluje center oblasti.

Lahko si avtoritaren, a še vedno pošten. Kombinacija avtoritarnosti in elementarne politične nepoštenosti pa je lahko za deželo, ki ji taka politika vlada, usodna. Še zlasti, če je ni mogoče "upravičiti" niti s sposobnostjo.

Janša je z zmago na volitvah 2004 potegnil za nos vso Slovenijo. Zmagal je predvsem z grmenjem proti klientelizmu in nepoštenosti prejšnje oblasti in z obljubami o svoji drugačnosti. Po volitvah je imel zlato priložnost, da normalizira sebe in svojo stranko - bil je priljubljen, podedoval je solidno državo v trajnem zmernem vzponu. Toda ostal je ujetnik opozicijskega Janše in stranke, kakršno je ustvaril - populistične, neskrupulozne, željne oblasti, njenih privilegijev in radosti. Razočaral je, izgubil podporo, zdaj se krčevito bori za politično preživetje. Vmes so se z zakonito enakomernostjo dogajale kršitve standardov. Kjer ni osnovne politične morale, ne more dobro delovati nič.

Na shodih EU je tragikomično gledati tega politika z neizčrpno zalogo kravat in populističnih ukan, ko s piedestala predsedujočega govori o visokih načelih in projektih, ki so mu v resnici zadnja skrb. Za Unijo je to svojevrstno žalostno spričevalo, a taka je njena politična realnost; varuje nas lahko pred diktaturo, ne pa pred takimi politiki in praksami, saj proti njim niti sama še zdaleč ni imuna. Isto se nenehno dogaja na slovenskem prizorišču: izrekanje besed o poštenosti in načelnosti s poštenim obrazom in početje, ki je s tem v grdem nasprotju.

Čudno je pravzaprav, da narava te oblasti še ni bila dokončno spregledana in kaznovana. To govori o šibki javni občutljivosti za politične anomalije. Vsaj deloma jo lahko pojasnimo z Janševo populistično spretnostjo in zmedo v številnih medijih, še bolj pa s postopnim, a nenehnim kršenjem dobrih standardov in z zastrupljanjem ozračja. To je zgodba o žabi v počasi segrevajoči se vodi. Nazadnje se skuha, ne da bi to vedela - ekvivalent tega je zbeganost, zmanjševanje občutljivosti za politične nečednosti in vedno bolj razširjeno mnenje, da politika sploh ne more biti drugačna, da je vsa enaka itd. To povzroča brezbrižnost do javnih zadev in daje politiki še bolj proste roke. Tako ozračje je voda na mlin populistov. Ljudstvo jih praviloma odslovi, če ne izpolnijo obljub, da bodo počistili hišo. To grozi tudi Janši. Zdaj jo pometa, drgne in barva s prozornim lakom protitajkunske vojne, zraven pa deli predvolilna darila. Toda hiša ostaja zasvinjana.

Očitkov o napakah se ta oblast pogosto brani s trditvijo, da je prejšnja oblast ravnala enako. Brž ko izreče to krilatico, je jasno, da ima slabo vest. Prejšnja garnitura je bila polna napak, toda za sedanjo nemoralnost, kršitve standardov, zavajanje ... je kriva sedanja oblast. Če bi bila res drugačna in poštena, kot je obljubljala, bi spremenila pravila igre in prakso, saj je oblast z vsemi pooblastili. Hkrati tudi ne vemo, da bi si prejšnja oblast sistemsko podredila RTV, ponarejala ankete, strahovala gospodarstvo, zbujala razširjen strah pred prisluškovanjem ...

Zato je vnaprejšnje zavračanje povezovanja s tako stranko in z njenim monarhičnim voditeljem upravičeno, čeprav v predvolilnem času taktično morda kočljivo. Ne gre za ideološko ekskluzivnost (sicer bi bile vnaprej zavrnjene tudi druge desne stranke, ne samo SDS), ampak za vprašanje osnovne politične, kar demokratične higiene: sodelovanje s tako stranko pomeni strinjanje z njeno avtoritarnostjo in nemoralnostjo.

Če bo SDS vodila Slovenijo še en mandat, bo to slabo. Spremenila se ne bo, ne živimo v času čudežev. Njena miselnost in način delovanja bosta načela tudi osnovno, ne samo politično tkivo družbe. Nečednosti na vrhu bodo postale odveza za nepoštenost povsod spodaj. Potem bo lepilo za silo vzdrževane normalnosti samo še strah.