13. 11. 2000 | Mladina 46 | Kultura
Vsak dan molim za zdravo pamet
© Tomo Lavrič
POD Samo na Slovenskem se liberalci zgražajo, če duhovnih pri verouku oklofuta učenca.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 11. 2000 | Mladina 46 | Kultura
© Tomo Lavrič
POD Samo na Slovenskem se liberalci zgražajo, če duhovnih pri verouku oklofuta učenca.
Nacionalni svet Reformirane Cerkve, največje protestantske Cerkve v Franciji, je 24. septembra dal javno izjavo v zvezi z rimskim dokumentom Dominus Jesus, ki ga je podpisal kardinal Ratzinger. (...) Protestanti so bili posebej ogorčeni nad načelom, po katerem je "rimokatoliška Cerkev edina in edinstvena resnična Cerkev Jezusa Kristusa".
Le Monde, 28. 9. 2000-11-03
Lahko pa rečemo, posebej v tem času, da oblast na neki način prihaja od Boga prek ljudi. Od Boga prek ljudi seveda takrat, kadar se ljudje obnašajo tako, kot Bog od njih pričakuje.
Borut Košir, Družina, 15. 10. 2000
Vsi, ki v Sloveniji dobro v srcu mislimo, se upravičeno zgražamo ob tej skrpucalasti fotografiji, ki je resnično pljunek na svetinje našega naroda in tudi človeštva. (...) Hudičevo delo med Slovenci bo propadlo. Ostalo bo le božje delo, ki je neuničljivo.
Maks Ipavec, župnik v Ribnici, Družina, 22. 10. 2000
Ja, primazala sem mu čisto pravo zaušnico, in to zelo spontano brez kakega pedagoškega oklevanja. In bil je mir besedi! Zlasala in zuhljala pa sem v razredu marsikoga, a samo če me je za to na mile viže prosil. Ostali pa smo prijatelji in smo to še zdaj. Da zagovarjam grobost? Nikakor!
Berta Golob, Družina, 22. 10. 2000
Poleg desnih krivcev so k porazu desnice krepko prispevale seveda tudi leve politične sile. Najprej mediji, še posebno tiskani, ki so načrtno, brez prestanka in neusmiljeno tolkli po dr. Bajkovi vladi, čeprav je bila v zadnjih petdesetih letih najboljša.
Branko Rozman, Družina, 29. 10. 2000
V tem trenutku moramo biti skromni. Najmanj, kar lahko zahtevamo in kar nam država mora dati, je to, da verouk v župnijskih prostorih in v režiji Cerkve postane obvezni izbirni predmet in torej del javnega šolskega sistema.
Franc Rode, nadškof, Dnevnik, 6. 11. 2000
Samo na Slovenskem imamo brezbožno oblast. Samo na Slovenskem so mediji še bolj pristranski kot v Srbiji. Samo na Slovenskem Hudič javno in nekaznovano zganja svoje grdobije. Samo na Slovenskem se liberalci zgražajo, če duhovnih pri verouku oklofuta učenca. Samo na Slovenskem država ne financira verouka v župnišču. Ali res samo na Slovenskem?
Deset let se v Sloveniji valja prepir o verouku. Cerkev je že pred leti na teološki fakulteti izšolala kopico laičnih teologov, ki naj bi po slovenskih šolah pod novo oblastjo učili osnovnošolce in dijake verouk. Vendar temu projektu pokristjanjevanja ne kaže najbolje. A problem verouka me v tem trenutku ne zanima posebej. Gre za nekaj drugega. Naši cerkveni možje skupaj s celotnim konservativnim političnim prostorom vsevdilj ponavljajo, da smo Slovenci kot izpričan Marijin narod tako rekoč edini v Evropi - menda poleg Albanije - ki verouku ne pustimo v šolo.
Pustimo Albanijo in Poljsko ob strani. Kako je s Francijo, "prvorojenko Cerkve", kot zanosno pravi nam vsem ljubi pisatelj Alojz Rebula? Slabo. Konec septembra letos je Le Monde - ki ga tako ceni naš nadškof - objavil rezultate ankete o odnosu med Cerkvijo (oz. Cerkvami) in šolo. Ključno vprašanje se je glasilo: V pripravi je poučevanje predmeta zgodovina verstev za celotno Francijo v javnih srednjih šolah. Ali ste osebno naklonjeni takšni rešitvi? 13% anketirancev je zelo naklonjenih, 44% še kar naklonjenih, 21% bolj ali manj nenaklonjenih, 20% pa zelo nenaklonjenih. 57% anketirancev ima torej pozitiven odnos do novega predmeta. Pazite zdaj! Leta 1988 je bilo naklonjenih kar 65% anketirancev, proti pa le 28%. Ha, mar si Cerkev pridobiva točke? Ne. In to iz dveh razlogov. Prvič, leta 1996 so francoske srednje šole uvedle radikalno reformo pri poučevanju zgodovine. Med šestimi ključnimi zgodovinskimi momenti zahodne civilizacije je prihod krščanstva samo eden med enakimi. Drugi razlog, zakaj je ljubezen do predmeta zgodovine verstev opešala, pa tiči v strahu staršev, da bi lahko celo tak, na prvi pogled objektiven predmet, učitelji lahko pristransko razlagali. Skratka, Cerkev bi se lahko po ovinkastih poteh vrnila v šole. Ali drugače povedano, z naraščanjem islamskega fundamentalizma pri francoskih državljanih islamske veroizpovedi in z razcvetom novih Cerkva postaja laična francoska javnost sumničava do vsakogar, vsekakor ne nazadnje do visokih ambicij rimokatoliške Cerkve. Na vprašanje, ali naj se šola prilagodi različnim veroizpovedim svojih dijakov, in sicer tako, da bi bili prosti pouka ob dnevih (petek ali sobota), ki jih zapovedujejo posamezna verstva, so anketiranci dali jasen odgovor: 49% jih je absolutno proti, 23% bolj ali manj proti, 11% vsekakor za in 15% bolj ali manj za.
In kako si starši (seveda tisti, ki so do predmeta pozitivno opredeljeni) zamišljajo poučevanje Zgodovina verstev? "Izboljšala naj bi se splošna kultura dijakov" (74%) in "razvil duh strpnosti" (69%). Predmet naj bi se predvsem osredotočil na "zgodovino vseh velikih svetovnih religij" (55%), ne pa toliko na "zgodovino religij, ki so najbolj pogoste v Franciji" (24%), ali na "zgodovino krščanstva" (16%). In tako naprej. Anketiranci si želijo predvsem zgodovino idej in vrednost v velikih religijah, ne pa toliko znamenitih verskih dogodkov ali življenjepisov od Kristusa do Mohameda. Gre torej veliko bolj za kulturo in vrednote kot pa za verovanje an sich.
Ampak Francija je nekaj drugega. Slovenci smo Marijin narod in za nas ne veljajo zakoni sodobne laične Evrope. Naj končam z že stokrat ponovljenim in prav tolikokrat preslišanim stavkom: laična Slovenija ni protikrščanska Slovenija, pač pa je protilaična Slovenija per definitionem klerikalna Slovenija.
Odloča se pa tako ali tako vsak posameznik sam. Saj mu je bog podelil svobodno voljo.