državni izbor / Dobrodošli v klubu. Samo za člane.

Za nove člane je rezerviran vhod za služinčad.

MLADINA, št. 15, 15. 4. 2003

© Tomo Lavrič

Richard Pearl, eden pomembnejših washingtonskih jastrebov, je bil nedvoumen. Kdor ni pravočasno pristopil h klubu držav, ki so sodelovale v vojni proti Iraku, se lahko obriše pod nosom za pogačo, ki si jo bodo razdelili samo in edinole zvesti ameriški zavezniki. Tudi na vprašanje, ali bodo tudi druge države sodelovale pri obnovi Iraka, je bil odgovor jasen. Nein, Njet, Non. Nemčija, Francija in Rusija se bodo lahko samo obrisale pod nosom.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


MLADINA, št. 15, 15. 4. 2003

© Tomo Lavrič

Richard Pearl, eden pomembnejših washingtonskih jastrebov, je bil nedvoumen. Kdor ni pravočasno pristopil h klubu držav, ki so sodelovale v vojni proti Iraku, se lahko obriše pod nosom za pogačo, ki si jo bodo razdelili samo in edinole zvesti ameriški zavezniki. Tudi na vprašanje, ali bodo tudi druge države sodelovale pri obnovi Iraka, je bil odgovor jasen. Nein, Njet, Non. Nemčija, Francija in Rusija se bodo lahko samo obrisale pod nosom.

Popolnoma enakega mnenja je bila tudi velika večina v ameriškem Kongresu. ZDA so za vojno proti Iraku porabila 80 milijard dolarjev. Kongresniki so izglasovali amandma, ki je Francijo, Nemčijo, Rusijo in Sirijo izločil glede vseh pogodb v zvezi z obnovo porušenega Iraka. Krivda je bila velika, omenjene države so nasprotovale ameriški vojni. Kazen je huda. Omenjene države se lahko obrišejo pod nosom. Izglasovani kongresni amandma republikanca Marka Kennedyja iz Minnesote je jasen. Vse bodo pohopsali zmagovalci Američani. Konkurenca ne bo imela niti dostopa do informacij različnih ponudb. Vendar pa je opoziciji uspelo prepričati republikanske senatorje - z izdatno pomočjo Bele hiše - da so se odrekli spornemu amandmaju. Zakaj? Kongresnik Dennis Hastert je razložil preprosto in jasno:"Takšna odločitev bi prisilila ZDA, da bi morale tako rekoč same prevzeti na pleča nesorazmeren delež stroškov za humanitarno pomoč in obnovo Iraka." (AFP)

Pravzaprav pa se cela zadeva šele začenja zapletati. Američani so bili hitri. Kot zmerom. Vsekakor so bili hitrejši od Združenih narodov in njihovega Programa Združenih narodov za razvoj (PNZR). Direktor tega programa Marc Malloch Brown je pridno prebiral ameriške časnike, v katerih je zvedel, da je že sestavljena iraška fantomska vlada, se pravi skupina visokih ameriških funkcionarjev, ki že čakajo na konec vojne v Kuvajtu v vilah s pogledom na Zaliv. Bagdadske rezidence pa že pospešeno čistijo, da bodo pripravili teren za nove oblastnike. Vodja te prihodnje administracije je bivši general Jay Garner, New York Times pa je že predstavil novo iraško vlado. Ministrica za trgovino je nekdanja veleposlanica ZDA v Tuniziji, minister za zunanje zadeve je nekdanji veleposlanik v Katarju, prihodnja bagdadska županja pa bo postala Barbara Bodine, nekdanja veleposlanica v Jemnu. "Vajeniška doba bo trda," je bil piker direktor PZNR.

Vrnimo se torej k OZN, pravzaprav k Programu ZN za razvoj. Direktor tega programa je po hierarhiji tretji človek OZN, samo Kofi Annan in generalna podsekretarka Louise Frechette sta pred njim. Kljub temu je direktor Malloch Brown dovolj zgovoren. "V Washingtonu očitno sedijo ljudje, ki ne vidijo do naslednjega ovinka." Po mnenju direktorja Pentagon ne bo mogel uresničiti svojega načrta, da bi naftne vrelce uporabil za finansiranje obnove Iraka. Ženevska konvencija namreč prepoveduje "okupacijski sili", da bi dolgoročno postavila na noge svoje pravosodje. Ravno tako je prepovedano "spremeniti ustavo". Vsako koncesijo, ki bi jo Washington podelil komurkoli brez avtorizacije Varnostnega sveta, bi brez težav spodbijale druge družbe in "cela zadeva bi se lahko po sodiščih vlekla leta in leta".

Formalno in pravno bi upravljanje z zalogami nafte pripadlo OZN. Kdorkoli bi hotel spremeniti sistem, bi moral izglasovati resolucijo, ki bi urejala to materijo. V vsakem primeru bi prišlo do odmevnega spora. Zadeva bi se tako spet vrnila v OZN. "Američani bodo ugotovili, da vse poti vodijo k mali mizici Varnostnega sveta OZN," je spet piker Malloch Brown. Središčna vloga Varnostnega sveta, kot terjajo Evropejci, vključno z Britanci, ali samo glavna vloga, kot je že večkrat ponovil Colin Powel?

OZN je v devetdesetih letih morala s svojimi mirovnimi misijami požirati upravičene očitke

O neučinkovitosti. Hkrati pa ni bilo ne finančnih sredstev ne prave politične podpore. Zdaj je "zelo zaskrbljena, da se ne bi ponovile napake iz preteklosti." Malloch Brown vztraja pri tem, da mora imeti zadevo v rokah prav in edinole OZN. Nikakor pa ne more pristati na to,da bi Irak končal pod ameriškim skrbništvom. Koordinacija bo morala delovati skupaj z ZDA, nikakor pa ne izključno v koaliciji. "Vsekakor nočemo, da bi se znašli skupaj s šefi filiale Haliburton, ki bi nam narekovali, kaj je prav in kaj narobe."

Po vseh teh peripetijah Malloch Brown ni niti najmanj impresioniran nad pogodbami, ki jih Pentagon veselo podeljuje svojim prijateljem in dolžnikom. Vendar pa je nafta samo en obraz te zgodbe. Po vseh silovitih bombardiranjih Iraka bo dela za vse zvrhan koš. Finančne konstrukcije v zvezi z Irakom postajajo vse bolj v duhu pesmice slovenskega pesnika Otona Župančiča "o trgovcih z novci v blatnim vasi". Malloch Brown pa je neizprosen. "Celota vsega denarja za OZN za letošnje leto znaša tri in pol milijarde dolarjev. Za Irak smo zahtevali 2,2 milijard dolarjev samo za šest mesecev."

"Obenem pa se mednarodni položaj samo slabša in slabša. V Afriki je zaradi podražitve nafte gospodarska rast resno ogrožena. Afričani so prepričani, da bodo plačali hudo ceho, ker niso podprli ameriške vojne v Iraku. Azija nas sprašuje, kaj bomo storili v zvezi z atipično pnevmopatijo? Gre za epidemijo, o kateri bi že zdaj resno govorili, ko ne bi bilo iraške vojne. Trgovinska pogajanja v Dohi so spet propadla. In sicer izključno zaradi pomanjkanja politične volje med Francijo in ZDA. Marsikatera vlada po svetu pa se je zatresla zaradi nasprotovanja iraški vojni.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja