državni izbor / Konvencionalno

Valery Giscard d'Estaing je prišel v francosko politično zgodovino kot veliki poraženec v boju za predsednika Francije. Premagal ga je zviti levantinec Francois Mitterand. Vse je kazalo, da se bo stari aristokrat, ki ni bil nikoli posebej priljubljen in čislan, diskretno umaknil v pokoj in se lotil pisanja spominov. Roko na srce, od pustega nekdanjega francoskega predsednika ni nihče pričakoval nič zanimivega. Zato je bilo presenečenje toliko bolj nepričakovano. Giscard se je z nenavadno energijo lotil Konvencije, ki naj bi Evropo postavila na čisto drugačne temelje. Izkazalo se je, da gre zares. Osnutek evropske ustave je kar nekako počasi, a vztrajno dobival svojo obliko. Potem pa je prišlo do pričkanja med malimi, srednjimi in velikimi Evropejci. Prepir je izbruhnil o nepravem času. Ameriška vojna v Iraku je še bolj razklala neenotno Evropo. Da o novi, proameriško usmerjeni Novi Evropi sploh ne govorimo. A vsi ti okostnjaki bodo prej ali slej hrupno popadali iz omare. Drugače preprosto ne more biti.