transnacional / Vlasta Jalušič: Univerza - stanovska korporacija ali ustanova za učenje?

Ena od logičnih posledic razvoja trga delovne sile v novem kapitalizmu ter seveda tudi v postsocializmu je, da je izobrazba postala ena od najbolj cenjenih dobrin in pogoj doseganja določenega statusa na družbeni lestvici. Za tiste, ki izpadejo iz izobraževalna sistema velja, da so obsojeni na vsestransko doživljenjsko marginalizacijo in da bodo pripadli tistim družbenim slojem, ki si bodo težko ustverili resurse za normalno življenje. Dirka za pridobivanjem izobrazbe je tako postala ena od pomembnejših dirk za vzpenjajoče se sloje v postsocializmu. Predvsem srednji sloj se rekrutira iz tistih, ki so si pridobili določeno izobrazbo in na tem temelju prodajajo svojo delovno silo po neki določeni ceni. Pri tem je mogoče govoriti predvsem o dveh paralelnih procesih. Na eni strani gre za prestiž pri vpisovanju v temeljno in srednje izobraževanje, na drugi strani pa za silen pritisk na univerze, ki zvečine nimajo dovolj mest in kapacitet za izvedbo kvalitetnega množičnega izobraževanja. Seveda se pritisk tu spet vrši na določene poklicne smeri in sicer tiste, ki zagotavljajo službe v najbolj "prosperitetnih" postsocialističnih ustanovah: sicer tudi v podjetjih, a vendarle še bolj v varni državni birokraciji, bančništvu, odvetništvu, starih in novih medijih, pa tudi v nekaterih pomembnih servisnih dejavnostih.