transnacional / Miha Zadnikar: Kdo ali kaj dela godbe?

V času od pisanja zadnje kolumne se je materializirala njena uvodna teza o tem, da gibanje za drugačno globalizacijo - veliko raje recimo tako kot "antiglobalizem" - zgublja tla pod nogami prav tam, kjer bi kazalo obenem uživati i telesno i mentalno, torej v godbah: Čezvse simpatičen poba, politično povsem "naš" Manu Chao z nastopi osebno sicer očara, a obenem po odhodu domnevno "zavednemu" občinstvu ne dopusti nikakršnega prostora za kritiko svojega "znotrajglasbenega" podjetja, čeprav je to večkrat dvomljivo skregano s karizmo, kakršno nosi njegova verbalno-aktivistična narava. Človeku po ustrezen zgled ni treba daleč - "zvezdnik" Lou Reed, vzemimo, je imel tedve dimenziji v Križankah uravnoteženi mnogo bolje in še brez pretenzij ju je podajal. Enotnosti gibanja daje, če mu le hočemo prisluhniti z "globinsko distanco", "navaden" pop dogodek več potencialne soli in kruha od tistega, ki se napoveduje kot eklatantno "naš" - zato bo vsekakor treba prisluhnit, kaj ima na temo subtilnega "podtikanja (politične) tvarine" dodati David Byrne.