Kolumna / Uršula Cetinski: O umetniški gverili

Pred nekaj dnevi mi je pred ogledom predstave ostalo še nekaj časa in po amsterdamskih ulicah sem se odpravila do Stedelijka, muzeja moderne umetnosti. Spretno sem se izogibala kolesarjem. Neverjetno, kaj vse ti Nizozemci prevažajo na kolesih: svoje pse, otroke, fante, vso mogočo kramo. Ogromen transparent na pročelju muzeja, na katerem se smehlja precej privlačna blondinka srednjih let, oblečena v neko čudno narodno nošo in z ogromno brzostrelko v rokah, napoveduje razstavo Guerilla Tactics meni dotlej popolnoma neznanega britanskega avtorja Graysona Perryja. Vstopim in ostrmim. Ko se malo bolj poglobim v podobo blondinke s plakata, ugotovim, da je to kar avtor sam, 41-letni Perry, ki se že od zgodnje pubertete preoblači v žensko.Tudi nenavadna noša, v katero je oblečen, ni zgolj črna obleka, ki jo prekrivajo običajne, kričeče pisane vezenine. Na njej so izvezeni goreča letala, prizori krvoločnega vojaškega pobijanja, Perryjev hommage Balkanu.