transnacional / Uršula Cetinski: Chaplin v Afriki

Cele množice obožujejo Elvisa Presleyja, jaz pa obožujem Heinerja Muellerja. Bil je ena najbolj karizmatičnih osebnosti nekdanje Nemške demokratične republike, pisatelj, predvsem dramatik, ki ga je Zahod spoznal šele v 70. letih, ko je začel sodelovati s kultnim Robertom Wilsonom, s katerim sta se odlično ujela. Dva genialna intelektualca, oba hladna kot riba. Njegove drame režirajo po vsem svetu, tudi pri nas smo se jih že naužili. Režiserji se vedno znova borijo z Muellerjevimi teksti in si skušajo dokazati, da je te subtilno lucidne mojstrovine vendarle mogoče postaviti na oder. O Heinerju Muellerju kroži cela vrsta anekdot. Malega velikega človeka v vedno isti pomečkani črni srajci, suknjiču in hlačah, neločljivega od cigare, bi bilo težko spregledati. Na moji knjižni polici so seveda tudi vse tri knjige intervjujev z njim, s špasnim naslovom Zbrane zablode.