transnacional / Brane Kovič: Oprostite, ste rekli, da ste pismeni?

Po spletu okoliščin sem pred nekaj meseci prevzel funkcijo glavnega urednika nastajajoče revije za likovno umetnost, arhitekturo, oblikovanje in fotografijo. Vsako od navedenih področij je že samo po sebi precej široko, še posebej, če si pri obravnavanju specifične problematike ne postavite kronoloških omejitev, se pravi, če se ne odločite le za sodobna dogajanja v posameznih zvrsteh, ampak sežete tudi v preteklost in polpreteklost. Tistih, katerih formalna izobrazba naj bi bila zagotovilo, da bodo o izbranih temah in vprašanjih kompetentno pisali, pri nas ni ravno malo, nasprotno, vse več je strokovnjakov, ki se ponašajo z doktorskimi (tudi večkratnimi) nazivi, da magistrov, raziskovalcev in specialistov z najrazličnejšimi titulami v interni hierarhiji pristojnih institucij niti ne omenjam. Vseeno pa vedno znova ugotavljamo, kako težko je od vse te množice poznavalcev, ki so največkrat plačani predvsem za to, da razmišljajo, dobiti dober, privlačno zasnovan in razumljivo napisan članek, razpravo ali kak drug prispevek, ki ni samo suhoparno naštevanje oziroma povzemanje dejstev, poročanje o kakšnem na novo odkritem podatku ali dolgovezno prepričevanje prepričanih, da so stvari takšne, kot so, ker zaenkrat ni nobenega utemeljenega razloga, da bi bile drugačne. Če dogovorjeno besedilo po dolgem moledovanju vendarle izprosite, bodite pripravljeni na konec iluzij, da so gospodje doktorji in doktorski kandidati samoumevno vešči tudi slovenske slovnice, pravopisa in osnov stilistike - kar pošteno se boste namreč namučili, da boste tekst, ki obravnava sicer zanimivo temo na razmeroma izviren način, spravili v obliko in stanje, v kakršnih ga boste, ne da bi vam bilo pretirano nerodno, izročili lektorju v zadnji jezikovni pregled.