transnacional / Uršula Cetinski: Vodnik po festivalski galaksiji
Ljubljana: mesto, ki ne ve, kaj naj počne s svojimi festivali
Poletje je in čas festivalov. Občutek imam, kot da se povsod kaj praznuje, proslavlja, kar je bistvo festivalskega dogajanja. Obredi in rituali življenje že od nekdaj varujejo pred tem, da bi bilo dolgočasno in brez poglobljenega smisla. Poleti povsod po svetu festivali kar zacvetijo. Od manjših, bizarnih dogodkov, kot je čaščenje krompirja, do velikih, glomaznih industrij, kot so Dunajski slavnostni tedni, Avignonski festival, Salzburški poletni festival itd. Festivali so v bistvu zelo politična reč. V producentskem smislu hudo komplicirani projekti. Če se za vsako vas spodobi, da ima gasilski dom, če se za vsako prestolnico spodobi, da ima opero, balet, dramo, eksistenca festivalov ni sama po sebi umevna. Vedno nastanejo kot potreba in konsenz širšega družbenega prostora ali skupnosti, vedno jih iniciirajo skupine zagnancev, vedno zaživijo le, če jih "požegnajo" lokalne ali državne politične strukture, ki odločajo o teh rečeh.