transnacional / Brane Kovič: Provincializem na pragu Evrope

Če odmislimo čisto formalne in administrativne spremembe, do katerih bo maja 2004 vsekakor prišlo, si dejstvo, da bo odtlej Slovenija polnopravna članica Evropske unije, vsak predstavlja, kakor mu domišljija dopušča. Človeška domišljija pa je, kot vemo, brezmejna, zato gotovo ne bo malo tistih, ki bodo v svojih optimističnih pričakovanjih razočarani, ker se zanje pravzaprav ne bo nič spremenilo, marsikomu se bo godilo celo slabše kot se mu je doslej, zanesljivo pa bodo profitirali pripadniki državnouradniške kaste, ki se bodo namnožili čez vsako še obvladljivo mero in udobneje kot kdajkoli parazitirali na plečih vse manjšega števila vse bolj z najrazličnejšimi dajatvami obremenjenega produkcijsko aktivnega prebivalstva. Zavedati se moramo namreč, da Slovenija namreč ni in še dolgo ne bo normalna država, ampak bizarna tvorba, v kateri se dogajajo paradoksalni ekstremi in najbolj eklatantna protislovja med deklariranim in dejanskim. Za vzorec lahko vzamemo na primer področje kulture ali njenega posameznega segmenta, recimo likovnega.