transnacional / Miha Zadnikar: G., zverinica iz Rezije

Jesenska "posvetitev pomladi" (Stravinski) je bila impozantna, alarmni sistemi vključeni že davno prej (žal oziroma k sreči oplemeniteni z novodobnim mirovništvom), zato ni prišlo do pretirane panike, napoved svetle prihodnosti pa je na dlani: Trojka obritih glav se je par ur po razglasitvi volilnih izidov sprehodila skoz mlad, še nedolžen prostor, ki po novem "brani severno mejo" AKC Metelkova mesto, ošinila "drugačne" gostje "drugačnega" festivala Mesto žensk, se vrnila čez čas, ko je bilo območje dovolj spraznjeno za morebiten podvig, in peterici preostalih ljudi dobre volje zaukazala (skoz blefersko grlo, skoz spran mozeg): "Zdaj pa vsi Sieg heil!, takoj, če ne, vas ubijemo, tako ali tako pa bomo jutri zažgali lokal!" Ukaz je zvenel mučno pričakovano, nekako ubrano s časom, a povsem nemogoče hkrati, duh je srečal kost v grlu, hipoma švignil skoz svojo lastno mizerno zgodovino srečevanj z raznimi malimi ljudmi in se zaustavil na kritični točki, ko kaže kljub vsemu ukrepati. Situacijo je rešil tovariš G., ki v sebi združuje izjemno plodno kombinacijo - je namreč pionirski hardkorovec, v zadnjih letih pa precej posrečeno in prepričljivo, brez newagevskega balasta odkriva Indijo. Ima torej brezkompromisno politično hrbtenico, obenem pa je našel danes prav redek notranji mir. To si velja zapomniti, kajti takšna kombinacija utegne biti v prihajajočem boju marsikomu precej koristna. G. je, skratka, reagiral tako zelo dobro, da smo vsi navzoči obmolknili še enkrat, topot iz tihega navdušenja, zakaj pomiril je namreč tudi nas same. Upošteval je preprosto in klasično dejstvo, ki pa ga v kritičnih momentih tolikokrat povozijo prenačeti živci, namreč da nikakor ne smeš pod (svojo lastno) raven in potem najdeš šahovsko subtilno točko za lisičji preskok na sovražnikov grunt. Tam je igra, če v tem, seveda, uspeš, potem tudi dobljena. Torej, nacist nam je velikodušno dovolil, da Pozdrav zmagi! lahko rečemo tudi po slovensko, če se nam nemščina upira, G. pa mu je tik po izjavi ročno in spokojno ponudil pijačo. Oni je nekaj zažlobudral, še dvakrat ponovil svoj ukaz in se (usodno!) zapletel v razgovor, ki je spočetka tekel po tenkem robu med javnim in zasebnim.