Transnacionali / Uršula Cetinsk: Slovenski kulturnik = mazohist

Ko se mi je nekoč pripetila neverjetno čudaška nesreča, zaradi katere sem bila začasno hendikepirana, me je zelo presenetilo, kako prijazna je bila kar nenadoma do mene moja okolica. Kolegica, ki se poklicno ukvarja s temi rečmi, me je opozorila, da se družba na osebe z začasnimi poškodbami odziva popolnoma drugače kot na osebe s hendikepom, ki jih bo spremljal vse življenje; slednje okolje pogosto žal dojema kot dolgoročno breme in se do njih ne vede več tako poudarjeno prijazno. Očitno so premožni, stabilni, vitalni, vplivni, ambiciozni, uspešni, o katerih nam redno poroča rumeno ali napol rumeno časopisje, veliko bolj družbeno sprejemljivi in zaželeni od tistih, ki si ne morejo prilepiti omenjenih atributov. Ravno nasprotno pa je v kulturnem življenju. Umetnost in kultura imata namreč veliko specifičnih zakonitosti, in če spremljamo medijsko ukvarjanje z njima, se prvi hip zazdi, da se pozicija hendikepa v kulturi pravzaprav vsaj kratkoročno zelo izplača in prinaša "kapital".