Transnacional / Miha Zadnikar: Kulturni kapital (9)

Kadar ga razumemo primerjalno (z drugimi kulturami; do drugih kultur), tedaj se obnaša elitistično, odvečno. Vanj kaže zato vnikniti natanko določene pogoje. Več ko je teh pogojev, bolj se kultura razpre: njena urbanost naposled najde svoje posebno "mesto". Pogoji so lahko skrajnje banalni, predpolitični: Zahtevajo se nekakšna ulična toleranca, spretno vijuganje teles, duhoviti prebliski, nonšalanca, ritmizirano družabljenje, nič preveč nič premalo pričakovanj, širina srca, sprejemanje drugačnosti, ipd. Predpolitični pogoji so s tem, ko so predpolitični, seveda šele predpogoji - samoumevnostna "mestna omika", v kateri ni prostora niti za togi malomeščanski dolgčas niti za težavne in žaljive egomanske osebke. Toliko za ogrevanje: Socialna nota za urbanost kulture nikakor ni dovolj. Mešanje skupin je sicer zaželeno, a obenem ne zadošča, ne omogoča preboja prepoznavne fronte. Pravi pogoji za urbano kulturo nastopijo šele z jasno profilirano politično zahtevo. Ta nastopi v trenutku, ko je urbana kultura ogrožena in jo je treba vzdrževati "umetno", z odločitvijo, s predpripravami, z razločevalnimi imidži, s posebnim diskurzom. Alarmantno stanje v urbani kulturi se zmerom politizira kot motnja, ki jo kaže bodisi odstraniti bodisi prilagoditi vsiljeni igri, kakršno hlinita "celosten sistem" in njegov tvorec, politični razred od zunaj.