transnacional / Brane Kovič: Mešetarjenje z Balkanom

Po eni strani opažamo stremljenja k uniformnosti produkcije, zlasti tistega njenega segmenta, ki je vse od začetka devetdesetih let minulega stoletja kot mainstream do popolne zasičenosti preplavil osrednje mednarodne likovne prireditve, večinoma podrejene demiurškemu statusu privilegiranega krdelca turbo-kuratorjev, po drugi pa že kar obsesivno brskanje za posebnostmi, ki naj bi izpostavile "lokalno" pogojenost artefaktov, nastalih v posameznih regijah, nacionalnih državah in psevdodržavnih tvorbah še ne povsem jasno opredeljenega političnega položaja (kakršnega ima zdaj, na primer, Kosovo). Genius loci, neskončno priljubljen med raziskovalci starejših umetnostnih obdobij predvsem pri vprašanjih tako imenovane periferne umetnosti in umetnostnih pojavov na stičiščih različnih kulturnih izročil, očitno spet pridobiva veljavo, čeprav nemalokrat v grobo popačeni, trenutnim interesom vplivnih posameznikov in institucij, za katerimi se skrivajo, prilagojeni različici. Količina megle, sproducirane v kontekstu razpravljanj o lokalnih specifičnostih, je namreč postala že tako zadušljiva, da je le s skrajnimi napori moč obdržati trezno glavo in jasen vpogled v dejansko stanje stvari, razložljivo in razumljivo skozi upoštevanje zgodovinskih dejstev, razpolaganje s preverljivimi podatki in ločevanje politične od (pogojno) umetniških praks.