Ruska ruleta

Če bo prišlo do tega, da bodo Slobodana Miloševića izročili haaškemu sodišču, kdo bo ta, ki mu bo pripadla čast ali stramota - odvisno od srbskega pogleda na to občutljivo zadevo - to storiti?

Bo umazano delo častno opravil zvezni ali Đinđićev aparat? Bo to zaradi nuje, ki jo narekujejo življenjski interesi, nase prevzel počasni Vojislav Koštunica, kateremu je bila izročitev predhodnika na začetku "poslednja rupa na sviralu" (med tem je postal manj ravnodušen), ali dinamičnejši Zoran Đinđić, srbski premier, ki je začel z odločnimi izjavami, zdaj pa je malo previdnejši?

Zdi se, da je rezultat natezalnice odvisen od tistih Črnogorcev, ki so bili Miloševiću zvesti vse do konca, vstopili pa so tudi v novo vlado ob predsedovanju Koštunice. O izidu razprave, ki so jo vzpodbudili, ko so trdili, da bi zvezna vlada zadeve reševala "načelno", delo - v njihovih očeh umazano - pa bi bilo prepuščeno srbskemu premierju, ne bomo ugibali. Za vzdušje je pomemben element negotovosti, kot da gre za igro. Ja, res, za rusko ruleto.

Narod ostaja glede ravno minule preteklosti neverjetno dvoumen in nedoločen.

Tako so, na primer, ankete pokazale, da je zdaj že 70 % Srbov za izročitev Slobe haaškemu sodišču, odkritje hladilnega tovornjaka z albanskimi trupli v Donavi pa bo ta odstotek mogoče še povišalo. Vendar je v istih anketah general Mladić - z istega seznama haaških obtožencev - za pot v Haag "pridobil" samo 50 %!

Za drugo polovico je Mladić torej še vedno junak. Tudi tu se vrti ruleta. Čudno, ampak lahko se zgodi, da bo število Slobovih "izročiteljev" raslo, Mladiću, ki je delil čokolado muslimanskim otrokom, preden jim je pobil očete, pa bo še naprej rasla slava. Kdo ve. Ruska ruleta.

Kot da je uporaba te aristokratske igre v krvi nacije. Televizija je nedavno posnela spor v supermarketu. Neki kupec se je glasno jezil nad drugim, ki je kruh na polici otipaval z roko. Sledilo je opravičilo? Ne, moški, ki je prijemal kruh z roko, je burno protestiral, da nima nihče pravice omejevati njegove svobode, nihče razen zakona. Naj najprej pride zakon!

Taksi, s katerim sem se ravno v tistih dneh peljal v Novi Beograd, je imel dramatično razrahljano zadnjo os. Nevarno je poskakoval z leve na desno in nazaj. Človek je v takih trenutkih obziren, da ne bi izzval spora in še poslabšal položaja. Tiho sem pripomnil, da se avto guga. Oh, je rekel taksist, nisem še nacentriral gum, to je vse.

Bil sem torej soočen z rusko ruleto.

Na dnevnem redu srbske politike je zdaj predvsem elektrika. Oziroma pogoste prekinitve dotoka. Na obiskovalca iz države, kjer ukinjanja elektrike ni, vznemirjajoče deluje negotovost, ki se ga poloti, ko vstopi v dvigalo - obstaja možnost, da bo v njem preždel štiri ure. Zato sem vprašal sopotnika v dvigalu, ali ve, v katero skupino restrikcij spada zgradba, v kateri sva bila. Skupina, kakšna skupina? Ne razmišlja niti o nevarnosti. Dvigalo vozi, dokler vozi. Če obstane, pač obstane. Ruska ruleta.

Isti možak bere v časopisu protislovne izjave iz Washingtona o tem, ali bodo ameriški vojaki ostali na Kosovu ali ne. Izjave si nasprotujejo, pač glede na to, čigave so, obrambnega sekretarja Rumsfelda ali državnega sekretarja Powella. Prvi bi vojake umaknil, drugi jih bo pustil tam, dokler so zraven tudi Evropejci. Izberite! V Beogradu ne izbirajo. Čakajo, kako bo odločila pištola. Američani pomagajo Srbom v igri, ki prežema njihovo življenje.

Če govorimo resno, potem je oskrba z elektriko, ne na zelo dolgi rok, tista karta, s katero bo demokratična oblast zmagala - ali pa bo obtožena, da ne more storiti niti tistega, kar je prejšnja, kljub ravbanju električnega sistema in odsotnosti remonta, vendarle znala storiti. To je tisto resno, o čemer se resno malo razmišlja.

Kot da je vse odvisno od donatorjev, na katere so se s prihodom demokracije vsi navadili lanskega 5. oktobra. Včasih je vtis, da je tudi posameznih popustitev Haagu toliko, kolikor je treba za naslednjo pošiljko pomoči. Za teh sedem mesecev se je njena skupna vrednost prejkone približala milijardi.

Ko se omenjajo tako visoke številke, v Srbiji pogosto niso prepričani, ali gre za dolarje ali za marke. Za rusko ruleto razlika ni pomembna.

V Črni gori so zadeve malo drugačne, vendar kot v znanem francoskem pregovoru - bolj ko so drugačne, bolj so si podobne. Preseneča nova predsednica parlamenta Vesna Perović iz nedoumljive liberalne stranke. Še preden so jo izvolili na položaj, se je proslavila s predlogom, da naj velja na referendumu o prihodnosti Črne gore glas upokojenega volivca le pol. Da bi povečali ali zmanjšali negotovost izida?

Spomil sem se našega slavnega kolumnista, ki je lani presegel Črnogorko. Predlagal je, črno na belem, da se upokojencem povsem odvzame volilna pravica. Dovolj so imeli.

Pri ruski ruleti, kot jo igra veliko Srbov, vendarle obstaja sistem. Če se bodo množili najdeni hladilni tovornjaki - in pravijo, da se bodo -, se bodo izgledi za nadaljnje oddaljevanje od Miloševićevega časa, skupaj s potrebo po prečiščenju družbe, povečali. Med tem pa so kosovski in makedonski Albanci iz srbske tradicije začeli prevzemati strategijo inata. Spet se ne bo vedelo, kaj bo njihov naslednji korak, in ali ga bodo sploh naredili. Ruska ruleta je na Balkanu kot na svojem.