pod črto / Jurij Gustinčič: Še dobro, da so sploh bile!

Pred nedavnim je evropski parlament, za katerega sicer ni značilna ravno pretirana živahnost (poslanci se ne pretepajo), burno razpravljal o pravi, skupni, za vse sprejemljivi formulaciji za Auschwitz. Zapisati bi jo morali v komemorativni dokument. Večina je hotela, da se napiše "nemško taborišče smrti". A glej, Nemci, predstavniki naroda, ki je, morda edini v Evropi, šel skozi pravo moralno očiščenje, so vstali in zahtevali, da Auschwitz ne dobi te nacionalne oznake. Navsezadnje je minilo šestdeset let, dovolj je že bilo tega večnega nemškega kesanja. Druga možnost - da se napiše le "Hitlerjevo taborišče smrti" - ni bila sprejemljiva za preostalo Evropo. Dobro, današnji Nemci so drugačni Nemci, toda zakaj popolnoma pobegniti njihovi zgodovini?! Tako so našli salomonsko rešitev. Auschwitz je nazadnje obveljal za "Hitlerjevo nemško taborišče". Volkovi so siti in ovce, kolikor toliko, cele.