Kolumna / Jurij Gustinčič: Ekvidistanca
Ali mi sploh lahko premišljujemo o taki samostojnosti mnenj, bolje rečeno - o tolikšni avtonomnosti?

Jurij Gustinčič
© Arhiv Mladine
Najosnovnejšo vrsto ekvidistance vidimo, ko opazujemo akrobata na vrvi, visoko nad nami. Stoji tako rekoč nad prepadom, ki ima dve strani. Njegov uspeh - ne, njegovo življenje - je odvisen od spretnosti, s katero ohranja ravnotežje, enako oddaljen od prepada z obeh strani. Če pade, je z njim konec. Če ima pod sabo varovalno mrežo, ne bo izgubil življenja, temveč samo čast.