Profil / Podjetniški aktivizem
Rene, nov lik v gejevskem gibanju
Sebastijan Ozmec
MLADINA, št. 25, 25. 6. 2002

V savni Gymnasium
© Denis Sarkić
Do nedavna se je v javnosti vedno, kadar se je obravnavala problematika istospolno usmerjenih, izpostavljal pesnik in pisatelj Brane Mozetič. V zadnjih letih pa v ospredje prihajajo novi obrazi. Eden izmed najbolj opaznih po javnem delovanju je Rene, ki ima zraven svoje prste v klubu Tiffany, savni Gymnasivm, diskoteki Bellevue in pri Sestrah. Tega si vsekakor ni mislil v mladih letih, ko ga je zanimal predvsem pedagoški poklic in ko se je odselil iz Maribora ter ustalil kot učitelj v Trzinu z ženo in dvema otrokoma. Pred osmimi leti, ko je že krepko prekoračil trideseta, je v takšnem življenju prvič začutil pomanjkanje. "No ja, prva izkušnja je bila že v srednji šoli, vendar takrat tega nihče ne jemlje kot gejevstva, ampak kot eksperiment." Začutil je, da je dovolj "kvazi normalnosti", začel brskati po svoji notranjosti in razmišljati o spolni orientaciji. "V bistvu se mi, ko sem dozorel in dojel, ni bilo težko odločiti sam pri sebi. Težje se je bilo odločiti navzven; napraviti coming out. Nekaj časa sem fural dvojno življenje. Vendar ne v smislu varanja, ampak tistega skrivanja samega pred sabo." Približno tri leta sta z ženo iskala rešitev iz nastale situacije in ohranjala nekakšno ekonomsko skupnost. Toliko časa je trajalo predvsem zaradi dveh otrok, fantka in punčke, ki sta bila takrat stara devet in deset let. "Žena mi je rekla, naj si vzamem šest mesecev in naj pridem k sebi, ampak sem že takrat vedel, da to ni prehodna avantura ali bolezen, ki jo ozdravimo. Mi nismo deviantni, ampak smo seksualci, ki uživamo v življenju; ne biseksualci ali homoseksualci. Vseeno sva se z ženo razšla in ostala prijatelja. Ugotovila sva, da sva oba še mlada ..."
Sebastijan Ozmec
MLADINA, št. 25, 25. 6. 2002

V savni Gymnasium
© Denis Sarkić
Do nedavna se je v javnosti vedno, kadar se je obravnavala problematika istospolno usmerjenih, izpostavljal pesnik in pisatelj Brane Mozetič. V zadnjih letih pa v ospredje prihajajo novi obrazi. Eden izmed najbolj opaznih po javnem delovanju je Rene, ki ima zraven svoje prste v klubu Tiffany, savni Gymnasivm, diskoteki Bellevue in pri Sestrah. Tega si vsekakor ni mislil v mladih letih, ko ga je zanimal predvsem pedagoški poklic in ko se je odselil iz Maribora ter ustalil kot učitelj v Trzinu z ženo in dvema otrokoma. Pred osmimi leti, ko je že krepko prekoračil trideseta, je v takšnem življenju prvič začutil pomanjkanje. "No ja, prva izkušnja je bila že v srednji šoli, vendar takrat tega nihče ne jemlje kot gejevstva, ampak kot eksperiment." Začutil je, da je dovolj "kvazi normalnosti", začel brskati po svoji notranjosti in razmišljati o spolni orientaciji. "V bistvu se mi, ko sem dozorel in dojel, ni bilo težko odločiti sam pri sebi. Težje se je bilo odločiti navzven; napraviti coming out. Nekaj časa sem fural dvojno življenje. Vendar ne v smislu varanja, ampak tistega skrivanja samega pred sabo." Približno tri leta sta z ženo iskala rešitev iz nastale situacije in ohranjala nekakšno ekonomsko skupnost. Toliko časa je trajalo predvsem zaradi dveh otrok, fantka in punčke, ki sta bila takrat stara devet in deset let. "Žena mi je rekla, naj si vzamem šest mesecev in naj pridem k sebi, ampak sem že takrat vedel, da to ni prehodna avantura ali bolezen, ki jo ozdravimo. Mi nismo deviantni, ampak smo seksualci, ki uživamo v življenju; ne biseksualci ali homoseksualci. Vseeno sva se z ženo razšla in ostala prijatelja. Ugotovila sva, da sva oba še mlada ..."
Sprva se je zapletel v kratko avanturo s sodelavcem, ki pa se je ustrašil resnejše zveze. Zato je dal oglas na internet. Čisto slučajno ga je isti dan oddal njegov sedanji sopotnik Samo. "On se je javil na mojega, jaz pa na njegovega. To je magija, čisto nepredstavljivo." Seveda pa je bilo zvezo najtežje odkriti otrokoma. Ob začetnih obiskih sta ju prepričevala, da sta le prijatelja, ki spita v različnih sobah. Vendar je sin nekega dne sam začel spraševati. "Težko je bilo. Nisem našel pravih besed. In sem mu razložil, da imajo nekatere punce pač raje punce, fanti pa fante. Mali je takoj rekel: ja to so pa homoseksualci. Potem je sprejel, da Samo ni le prijatelj."
Pedrska solidarnost
Ko sta začela s skupnim gospodinjstvom, se je Rene pričel ukvarjati tudi s samostojnim podjetništvom. Postal je kulturni animator in napravil šov po zgledu Full Monty. Tu je spoznal Srečka iz Sester in še nekatere druge, s katerimi je sodeloval pozneje. Vse pa ni šlo po načrtu. "Prodati sem moral avto, ker sem šel dva milijona v minus. Bil sem na cesti, brez službe, brez familije, brez avta, imel sem samo gate ..." Kljub vsemu mu je stal ob strani Samo, in kmalu jima je Srečko povedal, da iščejo koga, ki bi vodil klub Tiffany na Metelkovi. Ker Rene, razen pozitivne energije, ni imel kaj zgubiti, se je lotil zadeve in iz omrtvelega prostora napravil popularno stičišče. Glas o tem, da je nekdo nov za šankom, ki se nenehno smehlja, se je hitro razširil. "Notri sem postavil kavče, vnesel neko osebno noto, na kar niso bili navajeni, saj prej ni bilo takšne familijarnosti. To so fantje začutili." V klub je začelo zahajati vse več ljudi, posledično tudi ženske, ki so se notri počutile varne, "nato pa še streighti, ki so prišli pecat bejbe, in ti na koncu uničijo lokal". Tudi Tiffany je doživel usodo popularnih maistream gejevskih klubov. "To je še bolj očitno po uspehu Sester. Popularizirale so gejevsko sceno, tudi njene zabave in družabnosti. V klubu zato ni več profiliranega folka. Prihajajo z vseh koncev, in tako nastane nekakšna mešanica, ki ne ustreza več nikomur." Rene je ugotovil, da ne bo čakal na upokojitev v Tiffanyju in zato se je poslovil.
Tudi poskus s skupino za samopomoč "married and gay" ni uspel, saj je stotnija interesentov prek "dear john" grupe hotela le vzpostaviti nove stike. Pet mesecev se je uspešno ubadal tudi z nedeljskimi večeri v K4, vendar mu niso bili všeč tamkajšnji odnosi. Nato se je domislil naslednjega projekta, savne in kluba Gymnasivm. Želel je namreč napraviti kotiček za zabavo in spoznavanje populacije okoli tridesetih, "ne le v temi in ob štirih zjutraj". Najel je kredit in v Ljubljani je nastala ekskluzivna hedonistična savna za moške, ki jo obiskuje vse več ljudi. Medtem pa se je spet lotil tudi zabave. Pred dvema mesecema je prevzel sobotne večere v Bellevueju, čeprav pravi, da je to le začasno, najpozneje do naslednjega leta, da se delo na sceni porazdeli. Potem ko Sestre niso osvojile pričakovanega prvega mesta v Talinu, pa smo ga lahko opazili tri ure stati na Čopovi ulici v dresu slovenske nogometne reprezentance in prepevati zaradi izgubljene stave. Iskreno je verjel, da jim najvišja uvrstitev ne more uiti iz rok. "Računal sem na evropsko pedrsko solidarnost. Vem, da je pedrski lobi močen. Ne samo zato, ker so dobre, tudi zaradi tega, ker so šle skozi vso to kalvarijo, sem več pričakoval od Evrope." Stava je padla z Dejanom, četrto Sestro, in ko je končal, je cela ulica z njim prepevala Samo ljubezen. Tam je sklenil novo stavo, da bo v primeru zmage Slovenije na mundialu ponovno prepeval na Čopovi: "Ljudje so rekli, da ne bom sam, ampak bodo vsi prišli pomagat peti."
Skupno gospodinjstvo
Ob vseh družabnih aktivnosti se je ponovno zaposlil tudi na šoli, kjer skrbi za podaljšano bivanje drugega razreda. Učenci vedo, kaj počne, saj so mu med drugim povedali, da so ga opazili na letališču ob sprejemu Sester. Zaradi usmerjenosti ga še bolj strogo ocenjujejo kot ostale. Vendar so ga že razglasili za najboljšega učitelja. Hkrati, ko ga cenijo, pa ga tudi provocirajo. "Ne bojijo se govoriti o homoseksualnosti." Za malce bolj problematična sta se izkazala njegova lastna otroka. Zadnje leto je sin prišel v puberteto in bivša žena ga ni več mogla obvladovati. Sam je nato izrazil željo, da bi se preselil k Reneju in Samotu. Na začetku se mama ni strinjala, a je na koncu popustila. Nenavadna nova družinica živi skupaj že štiri mesece. "Prej je imel sedem negativnih ocen, sedaj pa je že vse popravil. Pri nama se je stabiliziral in umiril. Vesel je, da je z nama in da je koristen. Veliko je prispeval k temu tudi Samo, saj mu je sin rekel, da je drugi najboljši očka." Že prej je pomagal graditi šank v Tiffanyju, sedaj pa pomaga kositi travo pred savno. "Od desetega leta je že prisoten na gejevski sceni. Pozna tudi Salome. Prijateljem v šoli je razlagal, kaj so to silikonski vsadki in kako smešno je, ko zjutraj ženski raste brada." Kljub temu ne kaže nikakršnega zanimanja za isti spol. Naučil se je sprejemati drugačnost. To pomeni, da se v prejšnjem okolju ni znašel in je bil izgubljen. "Dobro, da je to sam ugotovil, saj si jaz nisem upal predlagati, da se preseli." Vso dejavnost dojema bolj kot posel in ne kot aktivizem. Spremljal pa je tudi Sestre in bil zelo zadovoljen, ko se je pojavil na televiziji. "Zdaj smo ena hecna družina. Čez teden je z nama, čez vikend pa z mamo. Smo funkcionalna neformalna familija, kjer si vsi med sabo pomagajo, čeprav to ne pomeni, da je pri nas vedno žur, ampak tudi delo in obveznosti."
Uradno nepriznana družinska skupnost namerava skupaj ostati tudi naslednje šolsko leto, zato že išče novo stanovanje. Mislijo si tudi, da ne bo več problemov v šoli, saj so se težave pojavljale le zaradi slabe samopodobe in pomanjkljive samozavesti. Rene pravi, da je pri nas veliko družin, ki so v podobni nezavidljivi godlji. Redko kateri oče pa je toliko močen, da si upa priznati, in ima hkrati še podporo v partnerju. Drugačnost je lahko kvečjemu izgovor za preprečitev stikov z otrokom. Marsikdo zaradi tega ne prizna, kaj je pravi razlog za ločitev. Nič kaj bolje niso urejeni niti zakoni. "V smislu zakonodaje je najina zveza na neki način ilegalna. Tudi ob popisu smo imeli pomisleke, kako se predstaviti - kot družina, izvenzakonski partnerji ali kaj tretjega. Samo je na koncu prijavil skupno gospodinjstvo." Tudi uradna zveza - v primeru, da bi bila izenačena z mešanimi zvezami - ni prava alternativa. "Mogoče bi se kdaj poročil, vendar le zaradi statusa. Bolje pa bi bilo, da bi bil naš status isti, kot ga imajo izvenzakonske skupnosti." Za zdaj mlada družina le upa, da se nikomur od njih ne bo kaj resnejšega pripetilo, saj se v primeru nesreče ne morejo niti uradno obiskati v bolnici. "Uradno si tujec. Sicer sva še mlada in zdrava, vendar bodo prišli trenutki, ko bo treba urejati tudi to. Za zdaj bova dedovanje uredila s pogodbo." Pripri debati o istospolnih partnerstvih se pozablja na vprašanje otrok, ki so izven vseh zakonskih okvirov: "Geji in lezbijke smo lahko dobri starši."
Zaradi javne izpostavljenosti lahko Reneja uvrščamo med dejavnejše aktiviste. Pojavljajo se tudi govorice o delitvi gejevske scene na Mozetičevo in Renejevo strujo, kar pa srečni očka zanika. "Nikoli nisem želel nikomur parirati. Brez Mozetičevega delovanja v preteklosti ne bi bilo Sester, filmskega festivala, Metelkove ... Midva s Samotom imava le poslovno žilico in sva naredila posel. Scena je pač vse močnejša. Obstaja več struj, vsaka ima malo drugačen profil in deluje na svojem področju. To je dobro. Če pa delamo vsi vse, se počutimo ogrožene. Sodelovanje se bo pokazalo tudi na drugi paradi ponosa." Vseeno pa veje iz Renejevega delovanja aktivizem. Pomagal je Sestram pri prvih korakih in jih vozil po prvih koncertih. "Nisem pa njihov menedžer. Smo prijatelji, ravno včeraj so bile v savni." Prav tako se ga spomnimo po nekaterih akcijah, kot je vdor na razstavo Andyja Warhola. "Vedno sem se ukvarjal s teatrom. V meni je nekaj nastopaštva, ekshibicionizma. Tako je tudi z Moderno galerijo. Na nekatere stvari pač odreagiram." Lani na paradi pa se je prikazal v opremi duhovnika s kletko, performans pa poimenoval Ujetega tiča tožba. Isti lik je predstavil že v K4. "Takrat sem se prvič upal na odru pojaviti gol, s pobarvanimi jajci. Empera me je maskirala, in ko sem odpel duhovniški plašč, je bilo uau ... Oblečen sem bil le v zlati križ ..." Politika ga načeloma ne zanima, zato pa bi mu bilo zanimivo ustanoviti "Rozanostro - par ljudi, ki bi bili tako kot v duhu močni, tudi finančno, da bi lahko podpirali razvijanje scene."

Protest na razstavi Andyja Warhola v Moderni Galeriji
© Denis Sarkić

Rene in Samo s zmagovalnim kipcem Eme 2002, ki je pripadel Sestram
© Denis Sarkić

Na protestu proti homofobiji
© Denis Sarkić