profil / Moderni neodvisnež

Biti novinar, še posebej v lužici postane sline, pomeni postopoma izgubiti apriorno spoštovanje do velike večine reči. Vse je samo tema za članek, vsakdo zgolj premog za tipkajočega rudarja, zato sem s toliko občutnejšim olajšanjem ugotovil, da zmorem, kadar stojim pred resničnim kolosom, še vedno zbrati ustrezno količino maltene klečeplazniškega strahospoštovanja. Darko Rundek je pri svoji devetinštiridesetih markanten kot zmaj: visok in siv, s črnim usnjenim brezrokavnikom čez svileno belo srajco in z ravno prav daljšimi lasmi, diši po vinu. Ko ga rabijo pupike s Stopa (termin pred mano) še parkrat poškljocniti, se na stolu v alanfordovski recepciji Hotela Park avtomatično zlekne, kot da sloni za šankom v New Orleansu.