profil / Veliko beljakov za zajtrk
Rocco Siffredi, testosteronski fenomen trdoerotičnega univerzuma

Rocco, kot ga ljubijo ženske: trdoerotična verzija T(h)arzana iz leta 1994.
Nekje sem prebral, mislim, da v simpatični knjigi Ženska želja avtorice Rosalind Coward, da je naša družba zasičena s podobami ženskih teles in reprezentacijami ženske seksualnosti, kar naj bi bilo med drugim tudi posledica vztrajnega "osvobajanja" ženske med seksualno revolucijo. Skratka, zaradi pozornosti, namenjene ženskim telesom, so se moška telesa potihem umaknila v ozadje in se izognila neusmiljenim seksualnim definicijam, izraženim v centimetrih in kilogramih ideal(izira)nih proporcev. Patriarhalno okolje je sicer patentiralo ideologijo, da je ženska spolnost nerešljiva uganka, vendar pa kljub temu največji uganki ostajata prav moško telo in moška seksualnost. Dve temi, o katerih moški, še posebej barski specialisti za žensko spolnost, silno neradi govorijo. Zakaj? Da jih klen mačistični milje, ki o babah tako ali tako vse ve, slučajno ne bi izključil kot pedre ali impotentneže.