Golaž, pa gostega prosim

Madžarska odprava, ki je vsebovala DJ Jutasija ter ansambla Colorstar in Masfel, se je privalila tisti petek pred KUD F. Prešeren z gromozansko zamudo, ki so jo povzročili v malce manj zabavno glasbenem fohu tako česti "zapleti na meji". In, nevajena kudovega, zaradi stalnih tožb sosedov (soseda?) prirezanega obratovalnega časa, le zlagoma zasedla oder ter pričela žgati. Žgati?

Če človek dolgo posluša s pravimi muzikanti in zadaj podstavljeno elektroniko dobro preskrbljeni Masfel, mu prav gotovo ne bi prišel na misel tako polnokrven izraz. Res, uigrani muskontarji Masfel brez opaznih zapletov drevijo skozi žanrovski labirint, kdaj drgnejo rokenrol ali celo metal, se spustijo v nebroj džezrokerskih in celo sluzastih newagerskih izletov, se razdžezirajo s saksofonistom na čelu, uberejo funk in, z močnejšo elektronsko zaslombo, kako transersko kolo ter odpumpajo tja do diska, hudoo, s priredbo proslulega Funkytowna vred. Vendar pa so rešitve pričakovane in razplet že vnaprej znan in sam Masfel, ki se drugače skuša tudi z videom in kvadrofonijo, na odru izgleda, kot da bi se učil nastopati pri okorelih akademskih džezistih, onih, ki že zadnjih sto let z vedno manj duha in toliko več poslovne rutine preigravajo "standarde". V bistvu so manjkale le note, Masfeldu pa minimum razumevanja, da bi omejil repertoar in omogočil nastop tudi Colorstaru, katerega je tako, malo čez polnoč, promptno prehitela intervencija vedno budne policije.