Kultura / Izledki plastologov zamajali temelje znanosti

Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 49, 4. 12. 2000

Ekspoze dr. Ivana Langusa

Ekspoze dr. Ivana Langusa
© Igor Škafar, Miha Fras

Poljudnoznanstvene nadaljevanke o Plastosih, mutiranih in s čudesi protetike, genetike ter transplatorne tehnike izboljšanih prebivalcih Katastropolisa ob Obu, ki so preživeli jedrsko kataklizmo v drugi polovici enaindvajsetega stoletja, zaradi katere je od Evrope ostalo le nekaj zanemarljivih, ožarčenih arhipelagov, zasigurno ne bi bilo brez izuma časovno-prostorskega stroja ter brez nesebičnega truda Marka A. Kovačiča, ki je zaslužen za redna plastološka srečanja v Kapelici.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 49, 4. 12. 2000

Ekspoze dr. Ivana Langusa

Ekspoze dr. Ivana Langusa
© Igor Škafar, Miha Fras

Poljudnoznanstvene nadaljevanke o Plastosih, mutiranih in s čudesi protetike, genetike ter transplatorne tehnike izboljšanih prebivalcih Katastropolisa ob Obu, ki so preživeli jedrsko kataklizmo v drugi polovici enaindvajsetega stoletja, zaradi katere je od Evrope ostalo le nekaj zanemarljivih, ožarčenih arhipelagov, zasigurno ne bi bilo brez izuma časovno-prostorskega stroja ter brez nesebičnega truda Marka A. Kovačiča, ki je zaslužen za redna plastološka srečanja v Kapelici.

Zadnje izmed njih, predstavitev paleoantropoškega muzeja, ki je zaradi težke dostopnosti in nezaupljivosti preučevancev ter zaenkrat skromne baze podatkov bolj žepnih dimenzij, je vendarle postreglo z obilico novosti. Med njimi je treba posebej omeniti prvo zbirko plastosovskih fosilov in grobih transplatacijskih orodij, edini znani video posnetek, ki potrjuje domneve o gibanju prebivalcev tundre, pa tudi vrsto portretov plastosovskih velmož in dam, katerih nadnaravna velikost in tehnika izdelave ostajata izziv za preučevalce.

Ker je plastologija veda, ki zaradi intrigantnosti svojega predmeta in pregnantnosti izsledkov beleži nesluten razmah, je v Kapelici dan po otvoritvi potekal mednarodni simpozij, ki je še tvorneje zarezal v vrtinec mnenj in predsodkov, porojenih ob odkritju Plastosov. Menda najepohalnejše je priložil sociolog prof. Severin Nazarov, ki je obelodanil izsledke o prosti menjavi in umanjkanju gospostva v plastosovski družbi ter o užitku posvečeni spolnosti Plastosov, ki je posledica njihovega dvospolnega ustroja in ustreznih mehanizmov prokreacije. Če k ugotovitvam o popolnem nepoznavanju pojma ekonomije in družine, za katero je še do nedavnega veljalo, da je osnovna celica družbe, prištejemo nadvse nazorni prispevek ing. Juvencija Marina o energetski strukturiranosti paralelnega prostora, v katerem telepatsko komunicirajo Plastosi, gre vsekakor za odkritja, ki bodo zamajala temelje sodobne znanosti. Teoretski novum, ki obeta nove čase?

Juvencij Marin o energotronu

Juvencij Marin o energotronu
© Igor Škafar, Miha Fras

Plastos - med fosili

Plastos - med fosili
© Igor Škafar, Miha Fras

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.