Kultura / Svetinje na ogled
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 50, 11. 12. 2000
Gertrudin kotiček
© Miha Fras
Naposled je v prestolnici moč občudovati tudi razstavo, ki je moderna in zaradi katere se ne bodo lomila kopja mlado- in starokunstlerjev po dnevnem časopisju. Ali pač? Projekt Rekonstruirana fikcija, ki obsega tudi simpozij, projekcije, izdajo knjige in kataloga ta čas v galeriji Škuc ponuja muzejsko, se pravi prostorom galerije prilagajajočo se postavitev, ki povzema modernistične svetinje, prelomne razstave iz začetka stoletja, leta 1986 v Škucu že razstavljeno Armory Show in Malevičevo Zadnjo futuristično razstavo ter novost, delček Salona de Fleurus, daljnosežno vplivno zbirko artefaktov, ki je nekoč naseljevala stanovanje Gertrude Stein. Odkod tolikšna, neprecenljiva umetniška vrednost v slabo varovani, nizkoproračunski galeriji nekega vzhodnoevropskega mesteca? Vsakomur, ki bo šel, tudi ne tako od blizu, gledat Picasse in Duchampe in Matisse in Brancusije, se bo menda posvetilo, da izdelki niti ne stremijo k vernosti "originalu" in da se pripisane jim letnice nastanka nadaljujejo tja v drugo tisočletje. Salon de Fleurus je za povrhu, v New Yorku, kjer domuje od leta 1992, stalno obnavljajoča se, s pohištvom in z vratarjem Goranom Djordjevićem naseljena prodajna razstava, kjer se vsak kupljeni artefakt ročno nadomesti z nič manj avtentičnim podobnikom. In kaj naj bi kontradiktorni muzej modernizma anonimnega avtorja po v Moderni instaliranih muzejih performansa in avantgarde počel v Ljubljani? Citirajmo spremno besedo: "odpiral ključna vprašanja o rojstvu moderne umetnosti in zdajšnjem sistemu opazovanja umetniške produkcije." Pa ravno, ko smo mislili, da so se bitke postmodernizma, o instituciji avtorstva, o kontekstu in konceptu, srečno izbojevale konec iztekajočega se stoletja. Nekdaj dosti bolj prevratniška razstava, ki je, če ga že nimate od Irwinov, lepa priložnost, da si zagotovite svojega Maleviča, pa bo morala v prvi vrsti odgovoriti na mnogo banalnejša, a pereča vprašanja, ki se ne nanašajo na teoretski zastavek, temveč na učinek razstave, ki se pač meri po moči, s katero privlači oko. Quickie.
Jaša Kramaršič Kacin
MLADINA, št. 50, 11. 12. 2000
Gertrudin kotiček
© Miha Fras
Naposled je v prestolnici moč občudovati tudi razstavo, ki je moderna in zaradi katere se ne bodo lomila kopja mlado- in starokunstlerjev po dnevnem časopisju. Ali pač? Projekt Rekonstruirana fikcija, ki obsega tudi simpozij, projekcije, izdajo knjige in kataloga ta čas v galeriji Škuc ponuja muzejsko, se pravi prostorom galerije prilagajajočo se postavitev, ki povzema modernistične svetinje, prelomne razstave iz začetka stoletja, leta 1986 v Škucu že razstavljeno Armory Show in Malevičevo Zadnjo futuristično razstavo ter novost, delček Salona de Fleurus, daljnosežno vplivno zbirko artefaktov, ki je nekoč naseljevala stanovanje Gertrude Stein. Odkod tolikšna, neprecenljiva umetniška vrednost v slabo varovani, nizkoproračunski galeriji nekega vzhodnoevropskega mesteca? Vsakomur, ki bo šel, tudi ne tako od blizu, gledat Picasse in Duchampe in Matisse in Brancusije, se bo menda posvetilo, da izdelki niti ne stremijo k vernosti "originalu" in da se pripisane jim letnice nastanka nadaljujejo tja v drugo tisočletje. Salon de Fleurus je za povrhu, v New Yorku, kjer domuje od leta 1992, stalno obnavljajoča se, s pohištvom in z vratarjem Goranom Djordjevićem naseljena prodajna razstava, kjer se vsak kupljeni artefakt ročno nadomesti z nič manj avtentičnim podobnikom. In kaj naj bi kontradiktorni muzej modernizma anonimnega avtorja po v Moderni instaliranih muzejih performansa in avantgarde počel v Ljubljani? Citirajmo spremno besedo: "odpiral ključna vprašanja o rojstvu moderne umetnosti in zdajšnjem sistemu opazovanja umetniške produkcije." Pa ravno, ko smo mislili, da so se bitke postmodernizma, o instituciji avtorstva, o kontekstu in konceptu, srečno izbojevale konec iztekajočega se stoletja. Nekdaj dosti bolj prevratniška razstava, ki je, če ga že nimate od Irwinov, lepa priložnost, da si zagotovite svojega Maleviča, pa bo morala v prvi vrsti odgovoriti na mnogo banalnejša, a pereča vprašanja, ki se ne nanašajo na teoretski zastavek, temveč na učinek razstave, ki se pač meri po moči, s katero privlači oko. Quickie.
Rekonstruirana fikcija
© Miha Fras