Kultura / Večnamensko iz uvoza

Iz kanadske province Quebec se je v prestolnico, natančneje v magični trikotnik, ki ga lahko začrtamo na osvobojenem ozemlju med klubom Gromka, Menzo pri koritu in stavbo Kinoteke, privalila umetniška, pod okriljem založbe Ambiances magnetiques delujoče združba. Les Dangereux Zhoms, kakor se imenuje kvintet, kateremu je bila prva naloga, da v sredo ozvoči Ejzenštajnov film Staro za novo, je bivanje v Ljubljani izkoristil za predstavitev mnogoterih plati svojega delovanja in v torek v Menzi najprvo ponudil frakcijo, ki jo sestavljata menedžerka založbe in bobnar skupine.

Iz priročnega semplerja Diane Labrosse in množice igračk, glasbenih škatlic, doma narejenih ropotulj, brenčal in vseh mogočih tolkal iz zbirke Pierra Tanguaya je, glede na navidezno neobveznost zasedbe, s presenetljivo mero kompetentnosti kapljala in valovala oglata, nemalokrat tesnobna ambientala, ki je poleg urbanih pričarala tudi pastoralne pejsaže. Če se je v Menzi, ki se po novem ponaša z mozaično tlakovanim angleškim straniščem, v torek razgrnila vrsta digitaliziranih pokrajin, je trio Evidence s svojim sporedom interpretacij Theloniusa Monka kasneje godel bolj tradicionalističnim, džezovskim ušesom defonistov.

In nas, kolikor gre dejansko za vzporedni "konjiček", dopolnilno podjetje Kanadčanov, niti ni pripravil na sredino doživetje v okviru cikla Kino-uho. Les Dangereux Zhoms so namreč prava old skool, nevidna, pod odrom skrita kinematografska kapela, ki je Ejzenštajnovo, kljub agitpropovskemu zastavku osvežujoče bizarno, malone nadrealistično agrarno dramo ob uvajanju novih družbenih odnosov in mehanizacije na rusko podeželje, spremila s posluhom za najmanjše potankosti. Kaj je, tekmujoč s po novem sekstetom, ki je iz svojih inštrumentov, pihal, kitar in elektronike izcedil vse do zadnjega mukanja za paritev godnega bika ali blejanja ovac, kateremu se uspe z muziko popolnoma zliti s sliko na platnu, početi glasbenim opremljevalcem in celo zbiralcem filmskih šumov? Kot ata na mamo.