Knapom v spomin

Res je, Branko Potočan iz Hrastnika si je vedno iskal podstati v premoga bogati prsti rudarskih revirjev, zmogel priložiti marsikatero hudomušno, spotoma pa obiskovalce svojih plesnih predstav fasciniral z naborom ne tako plesnih tehnik, prevzetih iz orodne telovadbe, alpinizma, kung-fu veščin...

Potočan je z rekviziti, preko katerih se vrtinči, lomi in odganja telo njegove klene plesalske ekipe Fourklor, širil plesna obzorja in s posluhom za domači tu in zdaj nudil okvir, v katerega naj se v bran pred estetsko bebipapo "čistih" plesnih predstav ujame gledalstvo. Vendar pa okvirju v razpoloženjskem Perkmandeljcu, ki je premiero v dvorani Duše Počkajeve uzrl tekom festivala Ex Ponto, v nasprotju s Potočanovimi navadami, primanjkuje ostrih robov. In se predstava, katere izgovor je legenda o radoživem jamskem škratu Perkmandeljcu, izteče v humorni, gibalno bogati, celo s pripovedovanjem šal in natur poezije zabeljeni poklon življenjskemu slogu na izumiranje obsojenih rudarjev. Lahkotno.