Kultura / Naš človek za koritom?

Kakor je mogoče zlahka ugotoviti po obsežnosti tule natisnjenega konja (pa tudi, denimo, po neverjetno praznem stojalu s tehno letaki v Dallas Mute Shopu), je po veselem decembru napočil čas počitka za domače ustvarjalce in gibalce. Je kaj ljudomilejšega, če se v tako črni postkoitalni luknji ujetemu človeku nakloni vsaj drobtinica upanja, vsaj kak družabni miting, uh, vsaj v liku novoletnega sprejema Ministrstva za kulturo? Resnici na ljubo je imela podobnih procesij nevajena konjenica Rodea zaradi dolge vrste krajanov, ki so čakali na ritualno rokovanje in izmenjavo novoletnih voščil (?!) z jeklenoroko ministrico, pa tudi zaradi blaziranega, s tiho godbo Iztoka Turka ozvočenega, proti dolgemu šanku gravitirajočega krdela kulturnikov, ki je v petek zvečer v Gospodarskem razstavišču čvekajoč opazovalo razvoj dogodkov, debele mevlje v riti. In je komaj čakala, da se prikaže izgovor za mretje, najrazvpitejši wc direktor domovine.

Čeravno se je čelnik koprskega MKC-ja Marko Brecelj, za katerega kao nenadejani prihod je vedela vsaj tretjina prisotnih s tarčo, ministrico vred, potrudil z izdelavo na nosilih montiranega prestola, pod katerim so vzdihovali predstavniki pobratenih pokrajinskih klubov (in, v okviru vadbenega programa, naš Ali H. Žerdin), je treba reči, da je s performansom močneje prepričal v svoji slapstick fazi metanja slaščic. In da mu, da se ne bi kot težko pričakovana zastonjska, po značaju kaj benigna popestritev stopil z vzdušjem, manjka vsaj kak ostro na nojz naviti getoblaster ali ostro pizdeči proglas namesto priložnostne preobrazbe v "kitajskega cesarja", za katero bi najraje verjeli, da oznanja začetek dionizičnega karnevalskega časa na Primorskem. Softič.